Petek, 29. 3. 2024, 20.06
8 mesecev
Znani Slovenci tarče kriminalcev, kaj je v ozadju?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,43
Goljufi so med drugim zlorabili prepoznavnost Cirila Komotarja, Tine Gorenjak, Tanje Kocman in Dejana Vunjaka.
Od začetka leta se je na družbenem omrežju Facebook pojavilo več profilov oseb, ki so se izdajale za znane Slovence in Slovenke (pa tudi nekatere slovenske blagovne znamke), dodajale nove prijatelje ter jih spodbujale k sodelovanju v nagradnih igrah za večje vsote denarja. Za ustvarjanje vtisa legitimnosti so na profilih delili objave resničnih oseb, katerih podobo in spletne vsebine so zlorabili za goljufijo. Kdor je nasedel, bo ob koncu meseca skoraj zagotovo opazil višji račun za telefon.
Neznani goljufi najverjetneje delujejo iz tujine, saj so objave na profilih, ki smo jih prepoznali kot lažne, polne pravopisnih napak in zato v slovenščino skoraj zagotovo prevedene iz katerega drugega jezika.
Vse objave vsebujejo enako besedilo, kar najverjetneje pomeni, da je v ozadju isti posameznik ali združba goljufov. Ti se za nameček tudi niso posebej trudili, objava lažnega profila Komotarja Minute vsebuje spletno povezavo, ki vodi do lažne nagradne igre lažne Tine Gorenjak na primer.
Med drugim so zlorabili imena, podobe in spletne vsebine gledališke igralke Tine Gorenjak, avtomobilskega vplivneža Cirila Komotarja oziroma njegovega kanala Komotar Minuta, pevke Natalije Verboten, radijske voditeljice Tanje Kocman, televizijske voditeljice Lee Mederal Gams, pevca Dejana Vunjaka, vplivneža z Instagrama Roka Gracerja ter drugih. Posnemali so tudi nekatere prepoznavne slovenske blagovne znamke, kot sta Dana in Kompas Shop.
Lažni profili, ki so bili povečini ustvarjeni od konca januarja do konca februarja letos, so svoje "zidove" na Facebooku v večini primerov takoj po pridružitvi družbenemu omrežju napolnili z objavami resničnih oseb oziroma strani, ki so jih posnemali, pa čeprav objave kronološko niso imele smisla, sredi februarja so nekateri poobjavljali adventne vsebine lanskega decembra na primer.
Nato je sledila objava z nagradno igro, kot glavni dobitek je bilo povečini obljubljenih tisoč evrov, občasno tudi knjiga s podpisom znane osebe. Ker goljufi na Facebooku vselej mečejo najširšo mogočo mrežo, je bil dobitnik seveda vsak, ki je kliknil na spletno povezavo v objavi, ki je opisovala nagradno igro.
Spletna mesta, kamor vodijo povezave, priložene nagradnim igram lažnih znanih Slovenk in Slovencev, v tako rekoč vsej primerih vodijo do zelo nerodno izdelanih obrazcev, ki prevzem dobitka pogojujejo z vpisom telefonske številke in pošiljanjem sporočila z vsebino: "DA".
Kdor bo to storil, se bo, to je zelo pogosta posledica nasedanja lažnim nagradnim igram na Facebooku, a v primerjavi s prevarami, ki ukradejo številko kreditne kartice, še razmeroma nedolžna, naročil na plačljiv SMS-klub, ki bo njegovo položnico za telefon mesečno obremenil od 20 do 25 evrov.
Vse povezave v objavah lažnih profilov na Facebooku vodijo do tega obrazca.
Na spletni strani z obrazcem za vpis telefonske številke je sicer drobni tisk, kaj se bo v resnici zgodilo tistemu, ki bo izpolnil vsa navodila, a je skrit povsem na dnu strani, do kamor pridemo šele z nekaj potegi po koleščku na miški. Kdor se bo želel rešiti iz pasti, v katero so ga ujeli goljufi s Facebooka, bo moral poslati sporočilo STOP IPH na številko 3443.
Večina spletnih brskalnikov dostop do obrazcev za vnos telefonske številke sicer blokira samodejno, saj spletne strani, na katerih so, prepoznajo kot potencialne varnostne grožnje.
Na goljufijo nas tako opozorijo in obisk spletnih strani resnično odsvetujejo brskalniki Google Chrome, Microsoft Edge in Brave, ne pa tudi Mozilla Firefox, ki uporabnika brez kakršnihkoli svaril odpelje neposredno do zadnjega koraka. Prav tako spletne strani kot morebitne grožnje ne prepozna Applov brskalnik Safari.
