Četrtek, 1. 11. 2018, 16.07
6 let
Intervju: Vladimir Zadina
"Za pametno mesto je treba najprej imeti pametnega župana" #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,15
"Prepričan sem, da pot do pametnega mesta vodi prek pametnega sodelovanja na vseh ravneh mesta."
V češki prestolnici si odločno prizadevajo za čim hitrejšo in popolnejšo uvedbo funkcionalnosti pametnega mesta, saj so prepričani, da je to koristno za prebivalce in obiskovalce kakor tudi za gospodarstvo in mesto v celoti. Kakšne so njihove izkušnje?
V Pragi postopoma (za zdaj na dveh tramvajskih progah in na avtobusni progi, ki povezuje mestno središče z letališčem) uvajajo možnost nakupa vseh vrst vozovnic za mestni prevoz z brezstično plačilno kartico.
Pameten javni prevoz, pametna aplikacija, pameten promet, pametni smetnjaki, pametna mestna uprava, pametno upravljanje, pametna razsvetljava, pametno ravnanje v kriznih razmerah, pametna oskrba …
Ali so vse to samo lepo zveneči pojmi ali resnično pomembni tehnološki in miselni premiki, ki izboljšujejo kakovost življenja v mestu?
Glavni cilj pametnih mest je digitalizacija vseh storitev, ki bi vsem uporabnikom omogočila dostop do ključnih informacij in storitev prek telekomunikacijskih kanalov, kot so telefon, tablica in računalnik.
V Pragi ne dvomijo o odgovoru na to vprašanje. Z namenom čim učinkovitejšega uvajanja vseh mogočih gradnikov pametnega mesta (in tudi takšnih, ki jih danes morda še ne poznamo) je mesto Praga celo ustanovilo svoje lastno podjetje, kjer so s svojimi dosežki zelo zadovoljni, a se obenem zavedajo, da imajo pred seboj še veliko dela.
O tem, kako si je Praga v tem trenutku začrtala svojo pot v pametno mesto in kako daleč so na tej poti, smo se pogovarjali kar v sami češki prestolnici, kjer so nam predstavili nekatere od svojih dosežkov.
Njegove glavne zadolžitve so implementacija projektov pametnega mesta, krepitev sinergij v mestu, vključevanje drugih podjetij v nadaljnji razvoj pametnega mesta, uvajanje sodobnih tehnologij v mestno upravo in zagotavljanje evropskih sredstev za vsa ta prizadevanja.
Izkušnje je med drugim nabiral pri uvedbah gradnikov pametnih mest v več manjših čeških mestih in na češkem ministrstvu za regionalni razvoj, kjer se je posvečal zagotavljanju evropskih sredstev za razvoj pametnih mest.
"V javnem sektorju inovacije ustvarjajo številne strahove."
Kako mesto postane pametno mesto?
Najprej je treba imeti pametnega župana in v Pragi imamo pri tem srečo. Sicer pa je zelo pomembno sodelovanje med ustanovami in mestnimi podjetji. Prepričan sem, da pot do pametnega mesta vodi prek pametnega sodelovanja na vseh ravneh.
Toda ali je sodelovanje dovolj? V nekaterih mestih preprosto ni dovolj pripravljenosti za takšne spremembe.
Res je. V javnem sektorju inovacije ustvarjajo številne strahove.
Pametna razsvetljava omogoča bolj smotrno rabo energije, s tem pa tudi njen prihranek in nižje stroške zanjo.
Kateri tovrstni strahovi so največji?
Največja težava je velika zahtevnost te nove in ustvarjalne tehnologije, ki je številni ne razumejo v celoti. Ravno zato se močno trudimo, da pojasnimo te tehnologije, kako delujejo, kakšne so morebitne težave pri uvedbi in kakšne koristi prinašajo meščanom.
Prej ali slej se potem pojavi vprašanje "velikega brata", a pojasnjujemo, da evropska regulativa GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov) močno varuje podatke in so zato vsi podatki, ki jih uporabljamo za pametno mesto, anonimizirani. Pametna mesta ne izvajajo nadzora, le prisluhnejo tistemu, kar imajo meščani povedati o mestu in storitvah, ki jih to ponuja svojim meščanom.
Kaj je največja korist uvedbe pametnih mest za mesta?
Uvajanje pametnih mest privablja veliko naložb in obenem pomaga pri ustvarjanju bolj učinkovite mestne uprave, kar hkrati pripomore k nižanju proračunskih stroškov mesta. Ogromna korist, na katero ne smemo pozabiti, je možnost boljšega odločanja na podlagi podatkov, ki nam jih pametno mesto zagotavlja.
"Moje Praha" (na sliki) je ena od treh aplikacij za pametne telefone, ki jih je razvila praška mestna uprava. Še bolj priljubljena je aplikacija "PID Litačka", ki pomaga pri načrtovanju poti v Pragi in vsej osrednječeški regiji, saj med drugim skrbi za poročanje o razmerah v cestnem in javnem potniškem prometu ter omogoča nakupe vozovnic za mestni in primestni javni promet Prage.
Kateri dosežek pametnega mesta Praga so meščani najbolje sprejeli?
Pilotni sistem plačevanja mestnega prevoza z brezstičnimi karticami, ki smo ga v sodelovanju z Mastercardom uvedli na dveh tramvajskih progah in avtobusni progi, ki povezuje mestno središče z letališčem, prinaša znižane cene prevoza.
Cenijo tudi druge izboljšave v javnem prevozu, čeprav morda teh koristi ne čutijo tako neposredno – intenzivna telematika zagotavlja, da so o vsaki nepravilnosti v prometu potniki nemudoma obveščeni in mesto lahko ukrepa, na primer z uvedbo dodatnega vozila na progi.
Za kakšne prihranke pri ceni vozovnic gre?
Za vozovnice, kupljene ob petkih prek regijske prevozne mobilne aplikacije Litačka, Mastercard povrne pet kron (19 evrskih centov, op. a.). Glede na najpogosteje uporabljano vozovnico v praškem mestnem prometu, to je tista za pol ure vožnje s prestopi, stane pa 24 kron (93 evrskih centov, op. a.), je to skoraj 20-odstotni prihranek.
"Prej ali slej se potem pojavi vprašanje 'velikega brata', a pojasnjujemo, da evropska regulativa GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov) močno varuje podatke in so zato vsi podatki, ki jih uporabljamo za pametno mesto, anonimizirani."
Za kateri vidik pametnega mesta ste najbolj nesrečni, da ga v Pragi še niste uvedli?
V Pragi moramo hitro narediti kaj na področju mobilnosti, predvsem električne mobilnosti. Na tem področju se revolucija že dogaja, a Praga še ni pripravljena nanjo, in to nas v tem trenutku najbolj žalosti. Menimo tudi, da bi lahko dosegli še več z obdelavo podatkov, toda združevanje vseh podatkov na enem mestu nikakor ni preprosta naloga, prav tako pa je lastništvo podatkov pogosto nejasno.
Na kateri svoj dosežek pametnega mesta ste najbolj ponosni?
Zelo smo ponosni na svoj projekt Golemio, ki je srce naših prizadevanj pri delu s podatki in nam omogoča učinkovito odločanje v realnem času celo v izrednih razmerah. Navdihnili so nas dosežki, ki smo jih spoznali v Chicagu in New Yorku, v poldrugem letu, kolikor se ukvarjamo s projektom Golemio, pa smo po mojem mnenju dosegli veliko na tem področju in smo zato na ta projekt res zelo ponosni.
Pametni smetnjaki spremljajo in javljajo svojo napolnjenost, zato bodo za njihovo praznjenje poskrbeli takoj, ko bo to potrebno, ne bo pa nepotrebnih prihodov smetarskih tovornjakov, ko še ni potrebe po praznjenju.
Kaj naj naredijo meščani, ki bi dosežke pametnih mest želeli imeti v svojih mestih?
Naj pogumno vztrajno zahtevajo od svojih politikov, naj vstopijo v novo tehnologijo, in jim pojasnijo, kaj nameravajo narediti za uvedbo pametnih mest. Ta nedvomno prinašajo številne prednosti tako prebivalcem kot obiskovalcem mest.
Videti je, da ima vsako mesto svoje rešitve za pametno mesto. Imamo torej številne, ne vedno usklajene izvedbe, kar zagotovo ni optimalno. Uporabniki si ne želimo, da bi imeli za vsako mesto drugačno mestno kartico.
Pa smo spet na začetku: pri sodelovanju. Ni pomembno le sodelovanje znotraj vsakega mesta, temveč morajo mesta čim več sodelovati tudi med seboj. Po drugi strani pa moramo vedeti, da inovacij ni mogoče standardizirati in da predpisi, od katerih so implementacije odvisne, ne sledijo dovolj hitro in vedno zaostajajo za tehnološkim razvojem.
