"Z življenjsko dobo smo pri evropskem vrhu, z zdravstveno infrastrukturo pa blizu evropskega dna" #video

Ljubljana je od 2. do 4. junija gostila letošnjo mednarodno konferenco Združenja evropskih društev bolnišnic in drugih izvajalcev zdravstvenih storitev.

Udeleženci iz 27 držav so izmenjali primere dobrih (in slabih) praks, a so se ob tem zavedali, da še tako dobrih primerov iz ene države ni mogoče kar preslikati v drugo državo, kajti vsaka država ima svoje posebnosti in svoje organizacijske, kulturne, finančne in številne druge okoliščine.

Eden od sklepov konference HOPE Agora je, da še tako dobrih primerov vodenja zdravstva iz ene države ni mogoče kar preslikati v drugo državo, kajti vsaka država ima svoje posebnosti in svoje organizacijske, kulturne, finančne in številne okoliščine. Foto: Bojan Puhek

Vodenje v zdravstvu mora biti podprto z dokazi in utemeljeno na podatkih

Glavni poudarek letošnje konference, katere gostitelj je bilo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije v sodelovanju in ob podpori Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in ministrstva za zdravje, je, da mora biti odločanje v zdravstvenem vodenju podprto z dokazi in utemeljeno na podatkih.

To je toliko bolj pomembno, ker novosti v zdravstvu v povezavi z vedno daljšo življenjsko dobo prinašajo tudi dodatne stroške, ki jih je treba učinkovito obvladati, je poudaril direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar.

Direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije Marjan Pintar (na levi) in programski vodja konference HOPE Agora 2019 Mircha Poldrugovac (na desni) Foto: Bojan Puhek

Pintar: Nimamo dovolj zdravnikov, nimamo dovolj denarja, nimamo dovolj prostorov

Ravno s tem v zvezi pa so povezana aktualna dogajanja v slovenskem zdravstvu – sprejetje Modre knjige normativov, do katere je Pintar zelo kritičen. "Sprejeli smo Modro knjigo standardov in normativov, ki je ni mogoče uresničiti. Za to nimamo dovolj zdravnikov, nimamo dovolj denarja, nimamo dovolj prostorov."

Prepričan je, da vseh teh dejavnikov niso pregledali pred sprejemom Modre knjige, kajti če bi jih, tega ne bi smeli sprejeti. "Ravno z vidika enega od glavnih poudarkov te konference, s podatki utemeljenega in dokazi podprtega odločanje v zdravstvu, je Modra knjiga nesprejemljiv korak," je odločen Pintar.

V e-zdravje še ne vlagamo dovolj

"Začne se pri denarju in tudi konča se pri denarju, to se pozna predvsem pri novih zdravstvenih tehnologijah in s tem se spopadajo vse evropske države," nam je povedal generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj. Meni, da se informatizaciji slovenskega zdravstva sicer namenjajo znatna sredstva, a so ta raztreščena, zato bi bil vesel kakšne pobude države, ki bi te razmere popravila.

Generalni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Marjan Sušelj Foto: Bojan Puhek

"Življenjska doba v Sloveniji se je dvignila na raven najrazvitejših evropskih držav, pri zdravilih smo med najuspešnejšimi v Evropi, a smo zanemarili posege v infrastrukturo in smo med zadnjimi v Evropi. Prav tako smo šibki pri rehabilitaciji in vključevanju v delo," je posvaril Sušelj.

Več o vsebinskih poudarkih poudarkih konference HOPE Agora in tudi o rešitvah e-zdravja za boljšo kakovost življenja za najbolj ranljiv del prebivalstva, kot so starejši, ki živijo sami, ter obetih, ki jih sodobne informacijske in komunikacijske tehnologije že prinašajo ali jih še bodo prinesle v zdravstvu, si lahko ogledate v posebnem prispevku.

Novice Ne v čakalnici, do zdravnika v dnevni sobi #video

Preberite še:

Novice "Slovensko zdravstvo ne razpada, ampak je že razpadlo" #video

Novice Kako se je Nizozemska lotila enakih težav, kot jih ima Slovenija?

Novice Oskrba na daljavo: neprecenljiv prispevek za lepšo in varnejšo jesen življenja