Potem ko je skupina hekerjev v sredo onemogočila delovanje spletne strani MasterCard, so svoje napade preusmerili na Viso, ki pa je uspela svojo spletno stran že usposobiti.
V okviru "Operacije Povračilo", kot so poimenovali hekersko akcijo, so napadli tudi domačo stran švedskega tožilstva, ki je zahtevalo aretacijo Assangea, ter odvetnika žensk, ki ustanovitelja WikiLeaksa obtožujeta posilstva in spolnega nadlegovanja.
Napadli so tudi stran švedske vlade
Več ur ni delovala tudi spletna stran švedske vlade www.regeringen.se, videti je bilo mogoče le obvestilo, da je strežnik nedosegljiv. Kasneje je začela znova normalno delovati. Že v ponedeljek so napadli sistem švicarske banke Post Finance, med morebitnimi tarčami pa omenjajo tudi PayPal, EveryDNS.net in Amazon.
Hekerska skupina Anonymus je javnost o svoji dejavnosti do nedavnega obveščala preko Twitterja, potem pa so njihov uporabniški račun umaknili. Prav tako so skupino Anonymus onemogočili na Facebooku. Kot poroča BBC, naj bi bila v zadnjem sporočilu hekerjev, preden so na Twitterju njihov profil izbrisali, povezava do datoteke s podatki imetnikov kreditnih kartic.
Cenzura na Twitterju?
Medtem se pojavljajo tudi obtožbe, da na Twitterju prihaja do cenzure. Iz popularnih tem oziroma "trending topics", kjer se pojavljajo pojmi, o katerih uporabniki največ "tvitajo", je namreč izginil pojem "WikiLeaks", čeprav ni dvoma, da je to ena najbolj vročih tem te dni. Na Twitterju so sicer odgovorili, da je pogojev za uvrstitev nekega pojma v popularne teme več kot le pogosto omenjanje, a sum o cenzuri ostaja.
"Ameriška vlada nam je naročila, naj blokiramo WikiLeaks"
Spletno podjetje PayPal, ki se ukvarja z elektronskim plačevanjem, pa je sporočilo, da je WikiLeaksove račune in plačila blokiralo po naročilu ameriških oblasti. "Ameriški State Department nam je sporočil, da se WikiLeaks ukvarjajo z nezakonitimi dejavnostmi. Sporočilo je bilo zelo neposredno," je povedal predstavnik PayPala.
WikiLeaks razkril ameriško lobiranje v Rusiji za Viso in MasterCard
Spletna stran WikiLeaks je medtem objavila diplomatsko depešo iz Moskve, ki nakazuje, da je ameriška vlada na čelu s predsednikom ZDA Barackom Obamo aktivno posredovala pri ruskih oblasteh glede nove zakonodaje o kreditnih karticah v prid podjetjema Visa in MasterCard.
"Prva svetovna cyber vojna"
Število "zrcalnih" strani, ki so kopije originalne strani WikiLeaks in so nekakšna rezerva, če bi izvorno stran onemogočili, še naprej raste. Med drugim je zrcalno stran na svojih strežnikih vzpostavil tudi slovenski tednik Mladina. Globalna spletna skupnost je tako z združenimi močmi podprla Juliana Assangea, mediji pa o 28. novembru 2010, ko so na WikiLeaks razkrili prve depeše, že pišejo kot o dnevu, ko se je začela "prva svetovna cyber vojna".
3
