Ponedeljek, 21. 9. 2020, 14.12
4 leta, 1 mesec
Slovenski tajkun in kriptokraljica v mednarodni aferi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,45
9
V aktivnosti, ki sicer niso eksplicitni dokazi pranja denarja, a nanj močno namigujejo, so bile vpletene nekatere največje banke na svetu, je razkrila dolgotrajna analiza dokumentov Mednarodnega konzorcija preiskovalnih novinarjev. Na fotografiji sedež Deutsche Bank v Frankfurtu.
V finančnem svetu odmeva afera, podobna Panama Papers iz leta 2016. Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev je razkril za poldrugi bilijon evrov sumljivih bančnih transakcij med letoma 2000 in 2017 ter vplivne posameznike v ozadju (domnevnega) pranja denarja. Med tistimi, ki jih posebej navajajo, je tudi ženska, ki je dobro znana nekaj tisoč Slovencem, saj je v piramidni shemi ukradla njihov denar. Dokumenti razkrivajo tudi vpletenost slovenskega tajkuna Darka Horvata.
Sveženj poročil o denarnih transakcijah FinCEN Files vsebuje 2.657 zaupnih dokumentov o nekaj več kot 2.100 sumljivih bančnih aktivnostih, o katerih so uslužbenci bank širom sveta v obdobju med letoma 2000 in 2017 obveščali ameriški urad za preprečevanje pranja denarja (ali krajše FinCEN).
Uslužbenci bank so uradu ZDA za preprečevanje denarja prijavljali samo sumljive transakcije v ameriških dolarjih.
Dokumenti razkrivajo, da so banke gledale stran, ko so vplivne osebe iz sveta organiziranega kriminala, oligarhi in politični veljaki prek njih prenašali ali pa pri njih polagali denar sumljivega izvora.
Daleč največ "umazanega" denarja, 1,1 bilijona evrov oziroma 1.300 milijard ameriških dolarjev, se je med letoma 2000 in 2017 prelilo prek računov nemške Deutsche Bank, sledijo ameriške JPMorgan Chase, Standard Chartered in Bank of New York Mellon, britanski Barclays in HSBC, kitajska Bank of Chinna in znova ameriške Bank of America, Citibank in Well Fargo.
Vloga Slovenije
Iz dokumentov je razvidno, da je bilo 71 morebitnih sumljivih transakcij zabeleženih tudi v Sloveniji. Na račune pri slovenskih bankah je bilo položenih 2,87 milijona dolarjev, v tujino pa z njih poslanih 11,23 milijona dolarjev.
Slovenski neodvisni preiskovalni medij Oštro, ki je sodeloval pri analizi dokumentov FinCEN Files, je danes sicer razkril, da je s sumljivim pretakanjem denarja prek svetovnih bank, šlo je za 48 milijonov ameriških dolarjev, povezan tudi pidovski tajkun in nekdaj eden od najbogatejših Slovencev Darko Horvat. Njegov denar ni potoval prek slovenskih, temveč prek tujih bank.
Darko Horvat od leta 2012 živi v Londonu.
Darko Horvat je sicer bil ustanovitelj in predsednik uprave poslovnega sistema Aktiva Naložbe, ki je za sabo pustila pravo razdejanje - opeharjene slovenske državljane in stomilijonski dolg do slovenskih bank. Horvat se je pred leti preselil v London, informacije o tem, s čim se ukvarja danes, pa so zelo skope.
Zloglasna kriptokraljica med vplivneži, ki so od bank dobili "posebno" pomoč
V elitni družbi vplivnih posameznikov in posameznic, ki jih je Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev v povezavi s sumljivimi transakcijami navedel posebej, je tudi Ruja Ignatova, samooklicana kriptokraljica iz Bolgarije.
Ignatova je pod pretvezo izuma nove kriptovalute zgradila piramidno shemo OneCoin in od več milijonov ljudi po vsem svetu, med njimi je bilo tudi več tisoč Slovencev, iztržila več kot tri milijarde evrov.
Dokumenti FinCEN Files razkrivajo, da je Ignatova, ki je sicer pogrešana že od oktobra 2017, v obdobju med letoma 2015 in 2016 med 13 bankami prenesla okrog 116 milijonov evrov.
Bolgarka, ki je bila na vrhu hierarhije OneCoina, naj bi od vplačil žrtev osebno zaslužila skoraj pol milijarde evrov.
Med mednarodno znanimi imeni, ki jih navaja arhiv FinCEN Files, so še Paul Manafort, nekdanji svetovalec in vodja volilne kampanje predsednika ZDA Donalda Trumpa, Muktar Abljazov, nekdanji predsednik kazahstanske banke BTA Bank, ki je bila leta 2009 vpletena v eno od največjih bančnih goljufij v zgodovini, Oleg Deripaska, nekdaj najbogatejši Rus, Isabel dos Santos, angolska milijarderka, Dmitro Firtaš, vplivni ukrajinski poslovnež z domnevnimi povezavami z organiziranim kriminalom, in Atiku Abubakar, nekdanja podpredsednica Nigerije.
Preberite tudi:
9