Torek, 3. 12. 2019, 4.00
4 leta, 11 mesecev
Slovenski kriptobogataš opozarja: Tega nisem obljubljal jaz
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,66
6
Damian Merlak je večino svojega premoženja ustvaril z ukvarjanjem s kriptovalutami. Z nekdanjim poslovnim partnerjem Nejcem Kodričem sta leta 2011 ustanovila Bitstamp, ki je danes najstarejša še delujoča borza s kriptovalutami na svetu. Vrednost premoženja Damiana Merlaka sicer znaša okrog 124 milijonov evrov.
Osmi najbogatejši Slovenec Damian Merlak, ki je svoje premoženje ustvaril s kriptovalutami, je postal najnovejša žrtev dobro znane prevare, s katero poskušajo goljufi naplahtati slovenske uporabnike Facebooka. Neprostovoljni obrazi prevare, na katero je Merlak opozoril na družbenem omrežju Instagram, so v preteklosti že postali tudi Samo Login, Jurij Schollmayer, Sebastjan Cimirotić in drugi znani Slovenci.
Slovenske uporabnike Facebooka v zadnjem letu množično oblegajo sponzorirane objave s povezavami na lažne članke, v katerih znani Slovenci domnevno predstavljajo načine za lahek in hiter zaslužek.
S profili na Facebooku, ki uporabnikom prikazujejo te nadležne sponzorirane objave, organizirano upravljajo posamezniki iz držav, v katerih je uradni pregon tako rekoč nemogoč, pojasnjujejo slovenski strokovnjaki za informacijsko varnost.
Kako deluje prevara, katere najnovejši "predstavnik" je kriptomilijonar Damian Merlak
Damian Merlak je v zgodbi na svojem profilu na družbenem omrežju Instagram opozoril, da gre v tem primeru za prevaro. Poudaril je tudi, da ne gre za resnično spletno stran medija Slovenske novice, temveč da lažni članek gostuje na drugi spletni strani.
Prevara se začne na družbenem omrežju Facebook kot sponzorirana vsebina s privlačnim naslovom in fotografijo znanega Slovenca, ki naj bi v kratkem časovnem obdobju zaslužil zelo veliko denarja.
Kdor klikne na povezavo, je preusmerjen na članek, ki na videz spominja na prispevek katerega od znanih slovenskih medijev ali slovenske tiskovne agencije STA, a v resnici gostuje na tuji spletni strani.
Letos poleti je žrtev prevare postal najbogatejši Slovenec Samo Login. Ob članku, ki je zlorabil njegovo ime in fotografijo, so se pojavili tudi lažni podatki o denarju, ki naj bi ga zaslužil z avtomatiziranim trgovanjem s kriptovalutami.
Članek bralca z zlorabo imena znanega Slovenca poskusi prepričati o legitimnosti promoviranega načina za hiter zaslužek. To sta praviloma ali platforma za trgovanje z valutami (forex) oziroma kriptovalutami ali pa spletna stran z igrami na srečo.
Kdor nasede in vpiše svoje osebne podatke ali morda celo nakaže denar, ga v najslabšem primeru izgubi, v najboljšem pa se mora ukvarjati s telefonskimi klici neznancev iz tujine.
Takole so nas po preizkusni registraciji na eni od spletnih strani, ki jih promovirajo lažne novice, na rezervno telefonsko številko začeli klicati iz tujine. Klicatelji so neumorni - če se registrirate s svojo pravo telefonsko številko, se pripravite na veliko prekinjenih klicev in blokiranj različnih tujih številk.
Tarča prevare so skoraj vsi Slovenci, ki imajo profil na Facebooku
Prevaranti imajo zelo široko mrežo. Sponzorirane vsebine slovenskim uporabnikom namreč vsiljuje cela vrsta različnih profilov, kriteriji za prikaz oglasov natanko določenim tipom uporabnikov pa so zelo ohlapni.
Sponzorirane vsebine tako na primer merijo na "uporabnike, ki so starejši od 18, 25 ali 30 let in živijo v Sloveniji".
Slovenski uporabniki Facebooka nismo edine tarče tovrstnih poskusov prevar. Z zelo podobnimi se srečujejo tudi v Nemčiji, v tej nastopa slavni plejboj Dan Bilzerian, na primer.
Da sponzorirane vsebine prevarantov dosežejo precej različne demografske skupine slovenskih uporabnikov, je mogoče videti v komentarjih objav, ki jih pišejo Slovenci vseh starosti.
Večina se jih sicer dobro zaveda, da gre za poskuse prevar, a med njimi najdemo tudi tarnanje posameznikov, ki so jih obljube goljufov premamile, da so nakazali denar:
V ozadju so goljufi z druge strani sveta
Sponzoriranih vsebin na Facebooku slovenskim uporabnikom ne posredujejo prevaranti, ki so v Sloveniji.
Upravljavci profilov, ki objavljajo lažne članke, so večinoma na drugi strani sveta, v spodnjem konkretnem primeru na Filipinih in v Mehiki:
Pri Nacionalnem odzivnem centru za obravnavo omrežnih incidentov SI-CERT so za Siol.net julija letos pojasnili, da najverjetneje ne gre za posamične goljufije, ampak za organizirano delovanje, goljufi pa prihajajo iz držav, v katerih je sprožitev uradnega kazenskega pregona zoper njih tako rekoč nemogoča.
Slovenci lažne objave goljufov vidimo zato, ker uporabljajo oglaševalska orodja, ki so dostopna vsem, predvsem Facebookovo oglaševalsko platformo, so še pojasnili na SI-CERT.
Če sponzoriranih objav s povezavami na goljufive članke ne želite več videvati na Facebooku oziroma če želite zmanjšati pogostost njihovega pojavljanja ter hkrati pripomoči k onemogočanju prevarantov, lahko objave prijavite.
To storite tako, da v zgornjem desnem kotu objave kliknete na tri pike (1), ki odprejo meni, in izberete možnost Prijavi oglas (2) ter nato še Vsebina je zavajajoča ali pa gre za prevaro (3) ter prijavo nato s klikom na gumb Pošlji (4) posredujete Facebooku.
Preberite tudi:
6