Slovenija ima potencial, toda …

Slovenija je po ugotovitvah evropskega indeksa digitalne ekonomije in družbe DESI na 11. mestu. Nad evropskim povprečjem smo po dosegu širokopasovnega dostopa in obsegu uporabe elektronskih storitev e-uprave.

Pod povprečjem, natančneje na 17. mestu, pa smo po dostopnosti primernih kadrov. Kaj bi lahko naredili več, da bi se lahko premaknili višje na tej lestvici?

Novice "Visoka tehnologija ne oddaljuje od narave, temveč jo bolj približa"

Čampelj: To, kar imamo zdaj, je premalo

Nosilci takšnega napredka so zagotovo talenti ali, kot jim v domačem jeziku raje rečemo, nadarjeni. "Pomembno je najti vse nadarjene, zato je treba prenoviti sistem nadarjenih učencev, kajti to, kar imamo zdaj, je premalo," je sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Borut Čampelj povedal na okrogli mizi ob koncu letošnjega slovenskega dela programa Seeds for the Future (semena za prihodnost), s katerim družba Huawei spodbuja nadarjene študente in jim med drugim omogoča, da se v realnem okolju preizkusijo v praktičnih nalogah in svoje znanje tako še nadgradijo.

Sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport dr. Borut Čampelj: "Pomembno je najti vse nadarjene." Foto: Ana Kovač

Čampelj je ob tem še poudaril, da je zelo pomembno vsem nadarjenim zagotoviti enake možnosti za nadaljnjo rast in razvoj – ne sme se zgoditi, da bi kdo zaradi slabšega finančnega ozadja ostal prikrajšan za možnost krepitve in izražanja svoje nadarjenosti.

Blaznikova: Ne moremo si privoščiti, da bi kogarkoli pustili zadaj

Več kot 170 držav sveta, med njimi tudi Slovenija, je opredelilo svoje digitalne strategije, kjer so človeški viri zelo pomemben dejavnik, pravzaprav temelj. "Vsi se zavedamo potrebe po znanjih, v Sloveniji nas je premalo in si zato ne moremo privoščiti, da bi kogarkoli pustili zadaj," je na omenjenem dogodku posvarila vodja Sektorja za pospeševanje digitalne preobrazbe Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo dr. Polonca Blaznik.

Vodja Sektorja za pospeševanje digitalne preobrazbe Službe Vlade Republike Slovenije za digitalno preobrazbo dr. Polonca Blaznik: "Vsi se zavedamo potrebe po znanjih." Foto: Ana Kovač

A prostora za optimizem je vendarle dovolj: "Slovenija ima potencial, a nam nekaj malega še manjka, da bi ga v celoti uporabili."

Šutanovac: Premalo vlagamo v kadre in to ni dobro

"Za Slovenijo je pomembno, da še naprej gradi družbo znanj," ji je pritrdil direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. Nenad Šutanovac. Opozarja, da ustvarjalnost upada zaradi premalo vlaganja v kadre in da to ni dobro.

A pomanjkanje ustvarjalnosti ni edini izziv: po njegovih ocenah ta trenutek v Sloveniji manjka najmanj tri tisoč primerno usposobljenih kadrov informacijske in komunikacijske tehnologije. "Ravno zato v marsikaterem slovenskem podjetju zamujajo z digitalno preobrazbo."

Direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije pri Gospodarski zbornici Slovenije mag. Nenad Šutanovac: "Za Slovenijo je pomembno, da še naprej gradi družbo znanj." Foto: Ana Kovač Rešitve zaradi velikega razkoraka med potrebami in razpoložljivostjo v bližnji prihodnosti žal ne vidi: "Glede na cilje, ki si jih je Evropska unija zastavila v svojem Digitalnem kompasu, bi morali v Sloveniji letno ustvariti od pet do šest tisoč strokovnjakov informacijske in komunikacijske tehnologije, a jih ustvarimo le okrog 2.500, od tega 1.200 na visokošolski ravni."

Kos: Motivirati bistveno več deklet in mladih

Kako pomembno je sprotno usposabljanje ter povezovanje akademskega okolja z industrijo, je nazorno pojasnil predstojnik Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Andrej Kos. "Razvoj tehnologij je tako hiter, da že po treh ali petih letih ni več mogoče pokrivati vsega."

Predstojnik Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani prof. dr. Andrej Kos: "Podjetja naj jasno povedo, kakšna znanja oziroma kadre potrebujejo." Foto: Ana Kovač

Tovrstno povezovanje pa je po njegovih besedah pomembno tudi zato, ker zaradi obilice različnih in pogosto nepovezanih tehnoloških rešitev za iste namene in naloge akademsko okolje preprosto ne more predvideti vsega, kar bo mlade strokovnjake čakalo po koncu njihovega visokošolskega usposabljanja.

Na vprašanje, kaj bi morali storiti, da bomo dobili zanesljivejši dotok primernih kadrov informacijske in komunikacijske tehnologije, je jasno odgovoril: "Za tehnične poklice velja motivirati bistveno več deklet in mladih, podjetja pa naj jasno povedo, kakšna znanja oziroma kadre potrebujejo."

Novice Brez digitalno pismenih ljudi ni pametnih skupnosti

V Sloveniji letos tretjič

Okrogla miza je potekala ob sklepnem dejanju programa za razvoj mladih tehnoloških talentov Seeds for the Future, ki ga tehnološka družba Huawei po vsem svetu izvaja od leta 2008, v Sloveniji letos tretjič. Letos se ga je udeležilo pet nadarjenih študentov, natančneje ena študentka, ki je slovensko ekipo tudi vodila v globalnem skupinskem projektu Tech4Good, in štirje študentje.

Nacionalna koordinatorka in vodja programa Seeds for The Future za Slovenijo Gordana Kisilak Foto: Ana Kovač

Peterica se je v programu usposabljala na področjih tehnologije 5G, umetne inteligence, kibernetske varnosti ter metaverzuma, v okviru programa pa spoznavajo tudi teorije vodenja in kitajsko kulturo ter imajo priložnost mreženja s kolegi iz 140 držav, kjer ta program deluje.

Zhang: Ključno je razumevanje digitalne infrastrukture, različnih kultur in tehnologije

"Svet je digitaliziran in globalno povezan bolj kot kadarkoli prej," je ob koncu letošnjega programa v Sloveniji povedal izvršni direktor družbe Huawei Technologies Slovenija Walter Zhang. "Za prihajajoče generacije inovatorjev sta ključna razumevanje digitalne infrastrukture, ki nas povezuje, in razumevanje različnih kultur ter tehnologij. Voditelji prihodnosti bodo morali biti digitalno rojeni in kreativni, z dobrim razumevanjem sveta okoli sebe – prepričan sem, da so nekateri danes tu med nami."