Nedelja, 14. 9. 2025, 11.03
1 mesec, 1 teden
Resno svarilo iz ZDA: Ko enkrat pritisnemo ta gumb, ni več poti nazaj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
9,47
Inženir ameriške vesoljske agencije Nasa Alan Stern opozarja, da bi zmanjšanje proračunskih sredstev za Naso in posledična ukinitev številnih podaljšanih raziskovalnih misij pomenila velik udarec za vlogo ZDA kot vodilne svetovne sile na področju vesoljskih znanosti. "Izklop plovil, ki so že v vesolju in raziskujejo naprej, bi nas postavil na tretje, morda celo četrto mesto – odvisno od tega, koga vprašate. Verjetno vsaj za Kitajce in Evropejce, morda pa tudi za koga drugega," je dejal.
Znanstvenike ameriške vesoljske agencije Nasa in tudi marsikaterega navdušenca nad človeškim raziskovanjem vesolja močno skrbi zahteva Bele hiše, naj proračun ZDA za fiskalno leto 2026 konkretno zmanjša sredstva, ki jih iz proračuna za svoje delovanje prejema Nasa. To pomeni konec za več tekočih raziskovalnih misij, ki bi lahko zbrale še ogromno uporabnih podatkov, svarijo znanstveniki.
Proračun ZDA za fiskalno leto 2026, ki ga predlaga Bela hiša – ta sicer praviloma nima zadnje besede, saj bosta svoje pristavila še kongres in senat ZDA –, med drugim predvideva 25-odstotni rez proračunskih sredstev za ameriško vesoljsko agencijo Nasa.
Ta bi morala sredstva, ki jih namenja Direktoratu za znanstvene misije, enemu od najpomembnejših oddelkov Nase, zaradi tega zmanjšati za kar polovico, so že pred časom opozorili v ameriški vesoljski agenciji.
Veliko vprašanje je, ali bo Donaldu Trumpu pri sprejemanju državnega proračuna ZDA za fiskalno leto 2026 uspelo uveljavljati voljo Bele hiše, saj naj bi nekaterim predlogom za proračunske reze nasprotovala večina tako v senatu kot v kongresu ZDA. Kljub temu ameriške znanstvenike še vedno skrbi, da je prihodnost raziskovanja vesolja močno ogrožena.
Ogroženih je kar 41 raziskovalnih misij, 19 jih je že v vesolju
Kot je za tehnološki medij Ars Technica dejal inženir Alan Stern, Nasin veteran, ki je bil arhitekt nekaterih najodmevnejših raziskovalnih misij pod okriljem vesoljske agencije, administracija predsednika ZDA Donalda Trumpa z rezom proračunskih sredstev za Naso posredno predlaga ukinitev tako rekoč vseh podaljšanih misij.
50 odstotkov manj sredstev za Direktorat za znanstvene misije bi tako pomenil konec za 41 raziskovalnih misij, 19 jih je trenutno v vesolju, in najverjetneje tudi predčasno ukinitev številnih načrtovanih prihodnjih raziskovalnih podvigov.
Fotografija pritlikavega planeta Plutona, ki jo je leta 2015 iz neposredne bližine posnela raziskovalna sonda Nova obzorja. Ta se zdaj bliža robu našega Osončja in bo najverjetneje naslednji predmet človeške izdelave, ki bo vstopil v medzvezdni prostor in od tam pošiljal podatke.
Zbirajo lahko podatke, ki jih sicer ne bomo mogli še zelo dolgo
Znanstveniki Nase poudarjajo, da 19 aktivnih robotskih plovil sicer res deluje že dlje, kot je bilo sprva predvideno v okviru njihovih misij, a lahko v mnogih primerih še vedno zbirajo uporabne znanstvene podatke, dostopa do katerih človeštvo najverjetneje ne bo imelo še več desetletij.
Stern je izpostavil plovilo Nova obzorja (New Horizons), ki je leta 2015 na Zemljo poslalo prve fotografije Plutona iz neposredne bližine, nato pa pot nadaljevalo v Kuiperjev pas daleč onkraj pritlikavega planeta.
Vse deluje, a ko radijski sprejemnik enkrat izklopiš, ga ne moreš več vklopiti
Plovilo Nova obzorja, ki je trenutno več kot štiri milijarde kilometrov dlje od Plutona, je še vedno povsem delujoče, je dejal Stern. "Vse dela, vsi sistemi, vsi podsistemi, vsi instrumenti. Ima dovolj energije, da lahko deluje tudi do leta 2050," je opisal stanje plovila.
Vzdrževanje misije Nova obzorja, ki bi kmalu lahko postalo šele tretji predmet človeške izdelave, ki bo vstopil v medzvezdni prostor in na Zemljo še vedno pošiljal podatke – po obeh Voyagerjih –, ameriške davkoplačevalce letno stane 8,3 milijona evrov.
"Ko enkrat ugasneš radijske sprejemnike na teh plovilih, jih ne moreš več vklopiti," je opozoril Stern.
Alan Stern opozarja, da bi bila ukinitev številnih Nasinih raziskovalnih misij, ki še vedno lahko prispevajo dragocene znanstvene podatke, tragična kapitulacija vodstva ZDA in fiskalno neodgovorna odločitev.
Plovilo, ki ima težave, je lahko še vedno zelo uporabno
Da lahko še vedno aktivne Nasine misije, ki so sicer presegle prvotno načrtovano življenjsko dobo in so trenutno v podaljšanih fazah, znanosti še vedno ponudijo ogromno, je prepričan tudi inženir Scott Bolton, eden od vodij Nasinega raziskovalnega projekta Nove meje (New Frontiers) in prvi mož misije Juno.
Istoimensko robotsko plovilo že od leta 2016 kroži okrog Jupitra, največjega planeta v Osončju. Tudi Juno je podobno kot plovilo Nova obzorja še danes povsem funkcionalno, poudarja Bolton. Edino težavo ima s kamero, imenovano JunoCam, ki jo je nekoliko načela izpostavljenost plovila zelo močnemu sevanju v bližini plinastega velikana. Posledica tega so nekoliko slabši posnetki, ki jih na Zemljo pošilja Juno.
Kompozicija treh fotografij Jupitra, ki jih je leta 2019 posnela sonda Juno.
Težavo se da morda odpraviti na daljavo, je za Ars Technico poudarij Bolton, a tudi če je ne bodo, to ne pomeni, da so nadaljnji podatki, ki jih bo zbirala sonda Juno, neuporabni. Redni prehodi plovila Juno skozi pasove intenzivnega sevanja v Jupitrovi orbiti po njegovih besedah predstavljajo pogoje za raziskovanje delovanja opreme v pogojih, ki jih na Zemlji nikakor ne moremo poustvariti, to pa je lahko zelo pomembno za načrtovanje prihodnjih raziskovalnih misij, je dejal.
Ob misijah Nova obzorja in Juno so zaradi predlaganega krčenja proračunskih sredstev za Naso med drugim ogroženi tudi trije Nasini sateliti, ki so trenutno v orbiti okrog Marsa, vesoljski teleskop oziroma tako imenovani rentgenski observatorij Chandra in okoljski satelit Orbiting Carbon Observatory-2, ki spremlja ravni ogljikovega dioksida na Zemlji.
