Nedelja, 24. 6. 2018, 16.01
6 let, 6 mesecev
Najpomembnejši izumi
Najpomembnejša odkritja, ki so rešila največ življenj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,96
Iznajdbe in izumi, ki so rešili največ življenj, so se začeli množično pojavljati v začetku 20. stoletja. Z njimi smo do začetka 21. stoletja življenjsko dobo povečali s 30 do 40 let na dobrih 70 let. Najstarejša človeška iznajdba, ki je hkrati rešila največ življenj, je stranišče, ki ga je človek izumil leta 1875. Tudi preprosta iznajdba, kot je krema za sončenje, je rešila deset milijonov življenj.
Še do nedavnega je bila umrljivost otrok preveč vsakdanja. Dolgo in zdravo življenje pa je bilo daleč od zagotovljenega tudi pri tistih, ki so odrasla leta dočakali. Za večino civilizirane družbe v naši zgodovini se je pričakovana starost gibala v območju med 30 in 40 let. Večino naše zgodovine spremljajo slabe sanitarije, izobilje raznih bolezni in medicinske prakse, ki so v glavnem temeljili na kultih, verovanjih in ugibanju.
Poplava raznih novih tehnologij, zdravljenj in drugih znanstveno podprtih praks je poskrbela za rast v globalni pričakovani življenjski dobi. Med letoma 1900 in 2015 se je pričakovana življenjska doba več kot podvojila in se danes premaknila globoko v 70. leta.
Inovativen začetek 20. stoletja
Prvi val izumov je sledil industrijski revoluciji in poskrbel za pol stoletja legendarnih izumov. Ljudje, ki so pionirji teh izumov, so rešili milijarde življenj. Največja grožnja dolgemu in zdravemu življenju pred letom 1900 so bile razne okužbe. Zgodnjo smrtnost so opazno zmanjšali napredni izumi v znanosti in medicini. Nič manjše vloge nimajo sanitarije, ki so omogočile, da očistimo, zamenjamo, uničimo ali odplaknemo z bacili okužene odplake.
Razvoj sintetičnih gnojil leta 1909 je tlakoval pot masovni rasti rastlin in proizvodnji pridelkov v letu 1945. To preoblikovanje agrikulturne industrije je dobilo ime Zelena revolucija. Do sredine 20. stoletja so dovolj za masovno uporabo napredovala tudi cepiva. Njihova raba je resno zmanjšala stopnjo umrljivosti zaradi bolezni, kot so ošpice, tuberkuloza, črne koze in rdečke.
Koristi današnjih tehnologij zaradi njihovih potencialov še neizmerljive
V drugi polovici 20. stoletja smo videli majhne, a pomembne korake tudi na drugih področjih, predvsem v tehniki. Med letoma 1950 in 2000 so izumi, kot so klimatske naprave, izboljšave v varnosti avtomobila, radiologija, srčni spodbujevalnik in razcepljena igla (cepljenje proti črnim kozam) skupno glede na oceno rešili 171 milijonov življenj.
Znanstveniki tudi v sedanjem času skrbijo za nekaj najbolj razburljivih izumov in iznajdb. Eksponentna rast umetne inteligence in nanotehnologije praktično onemogoča realno oceno njihovega pozitivnega učinka. Veliko koristi za naša življenja se kaže tudi v označevanju naših genov in možganov, avtonomnih vozilih, razsoljevanju vode in obnovljivi energiji. So pa te tehnologije še premlade, da bi v njih lahko videli ves potencial, ki ga prinašajo, in realno ocenili število rešenih življenj.
Niso vse iznajdbe samo reševale življenj
Med najpomembnejšimi izumi glede na število rešenih življenj se najde tudi kaj slabega. Tako je po oceni izum nuklearne energije na račun zmanjšanja onesnaženosti rešil dva milijona Zemljanov. Na drugi strani je na račun izpostavljenosti sevanju, njenemu uhajanju in uporabi v eksplozivnih sredstvih ta tehnologija nekaj življenj tudi skrajšala.
Podobno velja za izum, ki se je v preteklosti izkazal za zelo koristnega, a nam danes škoduje. Umetna gnojila danes precej pripomorejo pri uničevanju samega okolja.
