Kaj in za kakšen namen smemo fotografirati na javnem kraju?

Poslanci Evropskega parlamenta razpravljajo o predlogu, katerega sprejetje bi lahko korenito spremenilo javno fotografiranje na naši celini. Na tehtnici bodo na eni strani pravica do svobodnega ustvarjanja avtorskih del na javnih krajih, na drugi strani pa striktno varovanje pravic intelektualne lastnine tistih, katerih stvaritve se pojavljajo na teh fotografijah. Države zadevo obravnavajo zelo različno Freedom of Panorama, Panoramafreiheit ali svoboda fotografiranja in snemanja na javnem kraju je pomembna izjema v zakonih o intelektualnem lastništvu, ki jo države različno obravnavajo – ali pa je sploh ne poznajo. Evropska unija nima enotne zakonodaje glede tega vprašanja, le direktiva 2001/29 članicam omogoča, da takšno – formalno gledano – izjemo zakona o varovanju intelektualne lastnine vključijo v svojo nacionalno zakonodajo.

Evropska poslanka Julia Reda iz Nemčije, članica Piratske stranke, si prizadeva, da bi Freedom of Panorama postal del zakonodaje v vseh državah članicah Evropske unije, medtem ko amandma na njen predlog, prvopodpisani je francoski evroposlanec iz vrst liberalcev Jean-Marie Cavada, predvideva, da bi bilo za vsako komercialno rabo, definicija tega je zelo široka, potrebno predhodno soglasje. Približno tako, kot zagovarja Cavada, je trenutno zakonsko urejeno v Sloveniji. Italija in Francija: vsak posnetek neke znamenitosti je tehnično že prekršek Tako je v Franciji, Italiji in Belgiji, ki takih zakonskih določil nimajo, kršitev intelektualne lastnine prav vsak posnetek nekega motiva (tudi recimo Eifflovega stolpa v Parizu ali poševnega stolpa v Pisi) brez izrecne privolitve lastnika ustreznih intelektualnih pravic. Že res, da se to najbrž ne izvaja, a če bi šlo po črki zakona …

Dokler je doma, lahko, javna objava pa je marsikje že kršitev Še v več evropskih državah zakonodaja ne dopušča kakršnihkoli javnih objav takšnih fotografij – niti na osebnih profilih družbenih omrežjih. To so države, ki svobodo javnega fotografiranja sicer poznajo in dopuščajo, a jo omejujejo izključno v zasebne namene, s prepovedjo kakršnekoli komercialne uporabe. Med temi državami je tudi Slovenija.

Kavelj je v tem, da objava na družbenih omrežjih, četudi na osebnih profilih, ki sami po sebi nimajo komercialnega značaja, šteje za komercialno objavo, kajti podjetja, ki ta družbena omrežja vzdržujejo, so nedvomno podjetja, ki se borijo za zaslužek. Pravila in pogoji Facebooka namreč navajajo, da vsak uporabnik z objavo neke vsebine soglaša, da jo Facebook lahko uporabi v svoje – tudi komercialne – namene. Tako avtorji nevede lahko pridejo navzkriž z zakonodajo, a jih nevednost ne razbremeni odgovornosti.

Dodatno breme za avtorja fotografije je, da je pri takšni ureditvi njegova dolžnost, da pred objavo izsledi vsakogar, ki bi bil lahko imetnik avtorske pravice. Sprememba obdobja, ko je avtorsko delo varovano po smrti avtorja s 50 na 70 let, pa je čez noč nekatere vsebine, ki so bile po stari zakonodaji proste, spet zaščitilo in tako morda še kakšnega avtorja pregnalo med prekrškarje.

Oaze sproščenega fotografiranja V mnogih državah Evropske unije in sveta pa zakonodaja izrecno dopušča fotografiranje in snemanje na javnih krajih ne glede na namen – tudi profesionalnim fotografom in producentskim hišam, ki bodo te vsebine naprej prodajali. To so države, ki so na tem evropskem zemljevidu obarvane v temno zeleno, med njimi so Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Španija, Portugalska, Nemčija, Nizozemska, Poljska, Češka, Slovaška, Avstrija in Hrvaška.

Evropa si torej prizadeva, da bi tudi na tem področju poenotila zakonodajo – ostane le še vprašanje, ali se bo zemljevid obarval v temno zeleno, kot predlaga Reda, ali v rumeno, kot zagovarjajo podporniki amandmaja na njen predlog.