Petek, 25. 9. 2020, 15.44
4 leta, 1 mesec
Štirinožne epidemiološke okrepitve na helsinškem letališču
Hitrejši,cenejši in vsaj toliko učinkoviti kot molekularni testi na covid-19
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,44
2
Na letališču finske prestolnice so na delu novi "epidemiologi".
Helsinško letališče Vaanta je prvo v Evropi in drugo na svetu, kjer potnike v prihodu epidemiološko preverjajo s posebej izurjenimi psi.
V pilotskem projektu sodelujejo štirje psi (ET, Kossi, Miina in Valo), ki delajo v dveh izmenah. Finci upajo, da bodo z njimi lažje in hitreje identificirali okužene oziroma potencialne prenašalce bolezni covid-19 predvsem na krajih, kjer je velik pretok ljudi.
Prvo evropsko letališče s štirinožnimi "epidemiologi"
Finci gotovo niso edini, ki so usposobili pse za odkrivanje obolelih (poročali smo že o tovrstnih prizadevanjih v Nemčiji), so pa prvi v Evropi, ki so štirinožne "epidemiologe" zaposlili na letališču. Pred njimi so to naredili že v Dubaju.
Psi namreč zelo dobro vohajo, zato so z ustreznim usposabljanjem zmožni izslediti okužene in prenašalce več dni pred pojavom simptomov, tudi če se ti ne bodo pojavili. Še več, zanesljivost njihovega ugotavljanja je skoraj stoodstotna, rezultati so na voljo takoj in brez dodatnih stroškov za potnike ali (pogosto ne ravno najprijetnejših) posegov, kot je odvzem brisa iz globin nosne votline.
Ceneje od množice klasičnih testov
Stroške tega projekta ocenjujejo na 300 tisoč evrov, kar je pravzaprav zelo nizek strošek ob upoštevanju stroškov (in časa), ki jih zahtevajo običajni (kakovostni) testi na prisotnost virusa, povzročitelja bolezni covid-19.
Poleg štirih že zaposlenih psov usposabljajo še 12 drugih psov, če bo projekt zaživel v polnem obsegu, pa se bo na helsinškem letališču izmenjevalo skupaj deset vohljačev.
Psi imajo zelo dober voh in so zato z ustreznim usposabljanjem zmožni izslediti okužene in prenašalce več dni pred pojavom simptomov, tudi če se ti ne bodo pojavili.
Skoraj stoodstotna zanesljivost
Študija znanstvenikov veterinarske fakultete univerze v Helsinkih je nakazala, da usposobljeni psi lahko bolje odkrijejo prisotnost bolezni kot trenutni molekularni testi – in to z veliko manjšim vzorcem, kot je potreben za test PCR, kajti psom zadošča že nekaj deset molekul.
Julija je nemška študija ugotovila, da usposobljeni psi ločijo slino okuženih od zdravih ljudi z 94-odstotno natančnostjo.
Brez neposrednega stika
V pilotskem projektu, ki v tej fazi za potnike ni obvezen, temveč temelji na prostovoljni in anonimni udeležbi, psi in potniki niso v neposrednem stiku niti med preizkusom, kar varuje tudi skrbnike psov.
Sodelujoči vzamejo bris s svoje kože in vzorec odvržejo v posodo, ki jo potem preveri eden od usposobljenih psov. Vzorec postavijo med preostale enake posode, ki vsebujejo kontrolne vonjave. Če pes reagira na prisotnost koronavirusa, potnika (ali uslužbenca) napotijo na običajen molekularni test, s katerim dokončno potrdijo ali ovržejo prisotnost koronavirusa. Na helsinškem letališču ga bodo opravili brezplačno.
Psi ločijo dva tisoč vonjev
Sodelujoče pse so usposobili strokovnjaki organizacije Wise Nose v sodelovanju s helsinško veterinarsko fakulteto. Tudi oni imajo dobre prejšnje izkušnje pri tovrstnem odkrivanju različnih bolezenskih stanjih, kot so rak, malarija ali sladkorna bolezen, a tudi pri odkrivanju mamil, eksplozivov in pogrešanih oseb.
Psi imajo namreč 40-krat več celic, občutljivih na vonj, zato lahko ločijo okrog dva tisoč različnih vonjev.
Sodelujoče pse so usposobili strokovnjaki organizacije Wise Nose v sodelovanju s helsinško veterinarsko fakulteto.
Finski strokovnjaki so obenem želeli pse čim prej postaviti v resnično življenjsko okolje, saj tako pridobijo več dragocenih povratnih informacij kot z delom zgolj v laboratorijih.
Morda kmalu tudi v bolnišnicah, gledališčih, nakupovalnih središčih …
Če bodo ugotovitve z letališča upravičile pričakovanja, lahko pričakujemo, da bodo na podoben način okrepili epidemiološki nadzor tudi na drugih javnih krajih in dogodkih, tudi v bolnišnicah in domovih za starejše, je povedala Anna Hielm-Björkman z veterinarske fakultete, ki koordinira ta projekt.
Finski strokovnjaki so želeli pse čim prej postaviti v resnično življenjsko okolje, saj tako pridobijo več dragocenih povratnih informacij kot z delom zgolj v laboratorijih.
Znanstveniki sicer niso enotni glede tega, kaj je pravzaprav to, kar psi (za)vohajo, a je dejstvo, da to, karkoli že je, izkoriščajo pri svoji skoraj brezhibni prepoznavi. Francoski znanstveniki so junija objavili študijo, v kateri ugotavljajo zelo visoko verjetnost, da ima potenje obolelih s covid-19 drugačen vonj kot potenje zdravih in da psi lahko ugotovijo to razliko.
Psi niso prenašalci covid-19
Čeprav je znano, da so v nekaterih primerih za covid-19 zbolele tudi mačke in še nekatere živali, psi niso izpostavljeni takšnemu tveganju (ali vsaj ne v tolikšni meri), ker nimajo receptorjev, ki jih virus potrebuje za naselitev v napadenem organizmu.
Zato ne preseneča, da ni dokazov, da bi psi lahko prenašali to bolezen na ljudi ali živali.
2