Hitenje z objavo je lahko strel v glavo

"Zastrašujoče je, da sta se Facebook in Twitter uveljavila kot vir informacij in novic, kajti če nam publika daje informacije, se moramo vprašati, kako in kje si mi zaslužimo plačo," je na okrogli mizi o prihodnosti televizijskih novic v okviru konference New Europe Market (NEM) v Dubrovniku povedal eden od najbolj priljubljenih urednikov osrednje informativne oddaje na hrvaški nacionalni televiziji Zoran Šprajc.

Poslušati, a tudi preveriti Udeleženci razprave, med njimi tudi urednika informativnega programa obeh hrvaških zasebnih televizij z nacionalnim dosegom ter programski direktor in urednik informativnega programa televizije Al Jazeera Balkans Goran Milić ter Colin Lawrence, ki skrbi za distribucijo informativnega programa BBC World, so se vendarle strinjali, da je tudi takšne neformalne vire iz javnosti treba upoštevati, a jih je treba pred objavo preveriti. Objava nepreverjene informacije, ki se tako rada zgodi, ko medijske hiše v neizprosnem konkurenčnem boju hitijo biti prve s kako novico, se prej kot slej maščuje, ker načenja zaupanje gledalcev v medij. Ali je res vedno pomembna prednost biti prvi? Ne, če se hitrost ustvarja na račun kredibilnosti, ki je pri informativni vsebini najpomembnejše merilo. Facebook in Twitter sta nesporno dobra kanala za objavo dobre in preverjene novice, a ju je kot vir treba jemati z mero profesionalne previdnosti, so se strinjali razpravljavci.

Prednosti javljanja v živo Tehnološki napredek spreminja tudi načine poročanja s terena. Kar je nekoč zahtevalo veliko nerodne opreme in veliko časa za pripravo, je danes mogoče opraviti že v minutah – celo oprema za posredovanje posnetih in napisanih gradiv prek satelita ne zahteva več celega tovornjaka, saj so novi satelitski oddajniki že "shujšali" na velikost potovalnega kovčka.

Zahvaljujoč temu napredku, a tudi pod pritiskom varčevanja, je zelo verjetno, da bodo poročevalci prihodnosti tudi na najzahtevnejših terenih hkrati pisci, fotografi in snemalci. Kot je povedal Milić, je poročanje v živo že zdaj veliko cenejše od poročanja iz oddaljenega studia, sporočilna vrednost javljanja v živo pa je veliko večja kot pri studijskem prispevku: "V redakciji narejen prispevek nima nikoli take teže kot javljanje v živo."

Pretirana bombastičnost Producent, urednik in poročevalec Andrew Stack, ki je kot prvi poročal o dogodkih v Iraku sam, brez kakršne koli dodatne podporne ekipe, se strinja, da bodo poročevalci prihodnosti delali povsem sami, televizijske hiše pa opozarja, da so preveč nagnjene k temu, da tudi manj pomembne novice opredelijo kot novice dneva in jih opremijo z drugimi pomembno zvenečimi opisi. Spletni portali si, menijo udeleženci, zaradi svoje sprotnosti lahko privoščijo menjavanje novice dneva vsake pol ure, televizijske novice, ki so praviloma vezane na termine informativnih oddaj (če ne gre za 24-urni informativni program), pa bi morale novice kritično pretehtati in kot novice dneva opredeliti samo tiste, ki si to resnično zaslužijo.

Pretirano poln zaslon utruja Razpravljavci so opozorili tudi na pretirano zapolnjenost zaslona med informativnimi oddajami. S tem, ko televizijske hiše med predvajanjem novic vrtijo tudi enega ali več telopov (premikajočih se obvestilnih trakov) z borznimi informacijami, športnimi rezultati, povzetki drugih novic ali drugimi informacijami, gledalcem pravzaprav jemljejo pozornost in jih odvračajo od osnovne zgodbe pravkar predvajane novice, ki je zanje v tem trenutku najpomembnejša.

Globalno ali lokalno? Oboje! Dobre novice bodo imele pravo razmerje domačih in mednarodnih vsebin. "Zavedamo se, da se pri ustvarjanju lokalnih vsebin globalne medijske hiše ne bomo zlahka kosale z lokalnimi mediji," je povedal Lawrence. Milić ga je dopolnil, da je za globalne medijske hiše, ki so večinoma anglosaških korenin, trenutno največji izziv prilagoditi se veliko širšemu svetu, v katerem so tudi ljudje drugih kultur, navad, zahtev in pričakovanj. "Obenem ostajajo sanje vseh lokalnih televizijskih postaj, da bo vsaj kakšna izmed njihovih lokalnih zgodb postala svetovna," je še dodal. Kot razlog, da se jim te sanje ne uresničujejo tako pogosto, kot bi želele, je izpostavil kar njihovo zmotno razmišljanje: »Naše lokalne zgodbe so največkrat premalo zanimive za svet, ker lokalne hiše menijo, da svet zanimajo iste zadeve na isti način, kot zanimajo nas."

Ko ovira postane prednost Nove komunikacijske tehnologije in družbena omrežja pa, so prepričani razpravljavci, nikakor ne ogrožajo televizijskih novic. Prav nasprotno: kljub temu da med gledanjem televizijskega sporeda vedno več brskamo tudi po spletu ali objavljamo na družbenih omrežjih, je nedavno več raziskav pokazalo, da gledanost televizijskih novic občutno narašča – zlasti v skupini mlajših odraslih od 25. do 34. leta starosti.

Milić pojasnjuje: "Zdaj ko nam je tehnologija prinesla bombardiranje z novicami, je največja omejitev televizijskih novic, to je omejen čas, postala njena velika prednost. Ta urednikom narekuje, da skrbno izberejo tisto, kar je v gori informacij resnično najpomembnejše."

O tem, ali so te izbire vedno pravilne in kako naj gledalec sam uveljavi svoja merila, kaj je bolj in kaj manj pomembna informacija, pa morda na kakšni drugi razpravi. Spletni portali, ki nimajo takih prostorskih omejitev, si lahko privoščijo več zgodb, bolj poglobljene teme … Vse v korist bralca in gledalca, ki imata vedno večjo izbiro.