Fifa 12

FIFA 12 je končno enakopravna na vseh treh glavnih frontah (PS3, XBOX 360, PC), česar bodo najbolj veseli igralci, ki prisegajo na poganjanje športnih simulacij na osebnem računalniku, saj do zdaj namreč niso bili deležni enakih travnatih užitkov kot konzolaši. Dvanajstica se je v rahlo okrnjeni obliki pojavila tudi na vseh preostalih aktualnih igralnih platformah.

Reklamni pojavi nove Fife sta znova angleški velemojster Wayne Rooney in večni poškodovanec Kaka, ki se jima na sprednji strani ploščkovega ovitka glede na regijo, v kateri se igra prodaja, pridruži malce solidnejši lokalni nogometaš. V večjem delu Evrope tako zremo v Wayna in "topničarja" Jacka Wilshera, Američani pa so si zaželeli sličic Landona Donovana, ki je na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki s strelom z dveh metrov skoraj skalpiral Handanoviča, in Rafe Marqueza, nekdanjega branilca Barcelone.

Realizem na n-to potenco Zadnja res velika novost v seriji FIFA, ki je zadevala igralno mehaniko, je bila uvedba 360-stopinjskega vodenja igralcev pred dvema letoma, zato Kanadčani letos niso skoparili z novostmi in so predstavili kar tri: popolnoma prenovljeni Impact Engine (zaznavanje trkov med igralci), Tactical Defending (strateško postavljanje obrambe) in Precision Dribbling (več možnosti pri preigravanju nasprotnikov).

Začnimo s prvo postavko, saj so pri EA njeno implementacijo pred izidom igre najbolj izpostavljali, igralci pa smo bili zaradi nje (upravičeno) kar malo zaskrbljeni, za kar je poskrbela zgodnja preizkusna različica. YouTube so namreč preplavili videoposnetki hroščatega zaznavanja stika med nogometaši, ki je privedlo do teleportiranj igralcev z enega konca igrišča na drugega, sumljivega homo prekopicevanja v kazenskem prostoru in celo občasne izgube spodnjih okončin. Razvijalcem je Impact Engine do izida končne različice uspelo spolirati do te mere, da 99 odstotkov kontaktov deluje naravnih, saj nogometaši padajo, se kotalijo in spotikajo, da je veselje. Zaradi upoštevanja mase igralcev tudi ne prihaja več pogosto do situacij, v katerih se bolehni, a izredno gibčni David Silva zlahka otrese Terryja, čeprav ta že visi na njem. Se pa zna zgoditi, tako kot v resnici.

Obramba je letos močno odvisna od igralčeve spretnosti in sposobnosti predvidevanja smeri igre. Tactical defending je namreč razvrednotil ukaz za stalno izvajanje pritiska na nasprotnikove napadalce in uvedel ločen gumb za odvzem žoge, hkrati pa okrnil tudi izvedbo nizkih štartov. To pomeni, da morate s pametnim pokrivanjem prostora in prestrezanjem podaj napadalce upočasniti in jih prisiliti v delanje napak. Drseče izlete pod noge nasprotnikov raje uporabite kot izhod v sili – napačen tajming lahko brž pomeni žogo v vaši mreži ali pa rdeči karton v sodnikovi dlani.

Pri EA Canada se zavedajo, da številnim nerodnežem svež sistem branjenja zaradi relativne težavnosti ne bo po godu, zato lahko v nastavitvah pod postavko Legacy defending preklopite na vnovično zlorabo tipke za pressing.

Precision dribbling je manj prelomen, a vseeno dobrodošel dodatek k višanju stopnje realizma. Nadzorovan igralec, ki ima visoko sposobnost mešetarjenja z žogo, jo bo v primeru pokrivanja s strani branilca veliko lažje zadržal v posesti. To je še posebej opazno pri nogometaših, kot sta Robben in Nani, ki po navadi igrata tik ob črti za stranski avt. Oba bosta s krajšimi koraki in bližnjim vodenjem žoge to pod pritiskom z lahkoto obdržala v igralnem polju in jo bodisi oddala soigralcem bodisi nadaljevala samostojno akcijo.

Po zaslugi novih in starih pritiklin nam FIFA 12 pričara nogometno izkušnjo, ki ji trenutno ni para. Odigrali smo na desetine tekem in ne le, da so si bile vse popolnoma različne – niti ena akcija za gol ni bila enaka drugi. Računalniško vodene ekipe v večini primerov igrajo tako kot resnične: Barcelona gradi na posesti žoge, "rdeči vragi" postavijo trdno obrambo ("Pajade!" – Mancini), madridski Real preseneča z bliskovitimi protinapadi. Povrhu vsega se računalnik ne obotavlja sprožiti z razdalje in ob morebitni zevajoči luknji v obrambi, ki je velikokrat posledica mogočnih globinskih podaj, napadalci hitro premerijo nekaj deset korakov do kazenskega prostora.

Kot na televiziji Predstavitev je bila vedno odlika serije FIFA, a letošnja izdaja vse skupaj popelje še stopničko više. Prizorišča, kot so Allianz Arena, Santiago Bernabeu in Wembley, so videti fenomenalno, animacija igralcev, ki se jim mečkajo dresi in jim s čela kaplja pot, sodnikov in navijačev je prelestna, mreže se ob zadetkih s tridesetih metrov zvijejo v skladu z zakoni fizike in še bi lahko naštevali. Malenkost zmotijo le ne preveč podrobni obrazi nogometašev. Angel di Maria v igri je tako pravi okrogoličnež, čeprav je v resnici shirano revše, Cristiano Ronaldo pa izgleda kot 15-letnik. Pro Evolution Soccer 2012 na tem področju Fifo za zdaj še prekaša.

Popolna licenčna pokritost je seveda samoumevna. Zaigrate lahko v 29 ligah iz 22 držav, nekaj klubov, predvsem južnoameriških in grških, se skriva pod postavko Rest of World, tu pa so seveda tudi državne reprezentance. Seznam nogometašev v moštvih je najnovejši – Fabregas je v Barceloni, Falcao pri Atleticu in Matavž v PSV-ju.

Tekmovanj, ki ju ima pod okriljem UEFA, se pravi Lige prvakov in Lige Evropa, pa žal še vedno ni – licence se še vedno krčevito oklepa Konami.

Posebna pohvala gre komentatorjema Martinu Tylerju in Alanu Smithu. Drugi je na položaju zamenjal Škota Andyja Graya; ta se je zaradi opazke sodnici Sian Massey, da ne pozna pravila prepovedanega položaja, ki jo je izustil v živo med opravljanjem komentatorske službe, začasno umaknil iz posla. Tyler in Smith, sploh prvi, z energičnim podajanjem informacij o gibanju žoge poskrbita za odlično vzdušje, občasno pa navržeta še marsikomu neznane trivialne podatke, ki dodatno poskrbijo za vživetje v dogajanje na zaslonu. Ne bi se čudili, če bi se kdo prav zaradi njiju naročil na Sky Sports.

Kot zanimivost naj omenimo še, da je FIFA 12 prva v seriji, ki je izšla tudi za arabski trg in je opremljena s komentarjem v arabščini. Če ste vsaj malo seznanjeni z načinom dela nogometnih komentatorjev z Bližnjega vzhoda, se boste strinjali, da bodo vsi kupci dotične različice zvočnike izklopili po prvem doseženem zadetku.

Glava proti glavi, klub proti klubu Poleg običajnega nabora pokalnih tekmovanj, lig, menedžerskega modusa in RPG-jevskega become a pro (letos lahko tudi na PC-ju nastopite kot vratar, a je izzivalno le, če igrate v ekipi z luknjasto obrambo) in standardnih metod povezovanja na daljavo (igranje 11 na 11 je še vedno tu, hura, prav tako Live Season, za katerega hočejo cekin) je najodmevnejša pridobitev nove Fife spletni modus Head to Head Seasons. Gre za vrsto spletnega ligaškega obračunavanja, kjer z izbranim klubom čez sezono, ki obsega deset tekem, z zmagovanjem napredujete v višjo divizijo (od skupno desetih). Tekmece vam na podlagi vaše statistike določi kar spletni vmesnik, ki poskrbi tudi za to, da se vašemu Oxford Unitedu ne zoperstavi mamutski Chelsea, temveč podobno močan nasprotnik.

Novost je tudi spletni servis EA Sports Football Club, ki novopečenega igralca prisili, da definira priljubljeni klub, nakar beleži naše početje v igri in nas postavlja pred svojevrstne izzive tipa "premagaj prvo postavo Juventusa z ekipo, v kateri so vratar, medicinska sestra in desetletnik", za katere zaslužimo izkušnje. Del teh se steka na spletno lestvico, kjer domujejo od navijačev podprti klubi, ti pa so uvrščeni glede na izkušenost svojih podpornikov. Verjetno bo trajalo nekaj časa, da se bo zadeva uveljavila (če sploh kdaj, njena namembnost nam namreč ni popolnoma jasna).

Sodnikov podaljšek V opisu Konamijevega plemenskega bika smo prejšnji teden med vrsticami namignili, da mu bo FIFA 12 pošteno mešala štrene, in nismo se ušteli. Čeprav ne moremo mimo dejstva, da napredek letos ni bil takšen, kot bi lahko bil, odsotnosti Lige prvakov, ki je marsikomu edini izgovor za gledanje nogometa, in določenih kozmetičnih napakic, je Fifa zaradi izrednega pogona, ki je zmožen simulirati neverjetno življenjsko z uradnimi licencami podprto in čute dražečo igro nogometa, bitko dobila tudi letos. Visoka ocena ji prav lepo pristoji.

Igrala: PC, XBOX 360, Playstation 3 Zvrst: Športna simulacija Razvijalec: EA Canada Založnik: Electronic Arts

Splošna ocena: 91

Lestvica ocen 1-10 - Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11-20- Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21-30 - Igram, ker sem mazohist. 31-40 - Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41-50 - Igre bi se lotil samo v službenem času. 51-60 - Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61-70 - Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71-80 - Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81-90 - Odlična igra z elementi klasike. 91-100 - Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.