Četrtek, 30. 7. 2020, 16.40
4 leta, 3 mesece
Pomemben korak na poti do učinkovitega cepiva proti covid-19
Eno cepivo proti covid-19 se je pri poskusih na opicah zelo dobro odrezalo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,53
19
V pričakovanju učinkovitega cepiva, ki bi zajezlo širjenje bolezni covid-19, je vsaka spoodbudna novica zelo dobrodošla.
V dirki za čim hitrejši razvoj učinkovitega in neškodljivega cepiva proti bolezni covid-19 so nekateri razvijalci že prišli dovolj daleč, da so lahko začeli klinične poskuse na ljudeh. Kaj pa razkrivajo poskusi cepiv dveh odmevnih raziskovalnih skupin na opicah?
V najnovejši izdaji znanstvene revije The New England Journal of Medicine so objavili rezultate raziskave, ki nam daje dodatno upanje v uspešen razvoj cepiva.
Cepivo, ki ga z imenom mRNA-1273 razvija ameriško biotehnološko podjetje Moderna, je pri opicah sprožilo odločen imunski odziv in je preprečilo replikacijo koronavirusa SARS-CoV-2, povzročitelja bolezni covid-19, v njihovih nosovih in pljučih.
Sedež ameriškega biotehnološkega podjetja Moderna
Ravno ta preprečitev replikacije je lahko ključni dejavnik pri prenosu virusa na druge, so še poudarili.
Tri skupine, dva različna odmerka cepiva
V študiji Moderninega cepiva so poskuse opravili na treh skupinah s po osem opicami makaki. Eni skupini so dali placebo, drugi odmerek po 10 mikrogramov, tretji pa odmerek po 100 mikrogramov.
Pri vseh cepljenih makakih so se razvile znatne količine protiteles, ki napadajo del virusa SARS-CoV-2, s katerim ta napada celice. Spodbudna novica je tudi, da so celo makaki z nižjim odmerkom cepiva razvili več teh protiteles, kot so jih našli pri ljudeh, ki so preboleli covid-19.
Zehajoči makak (slika je simbolična)
Ugotovili so še, da je cepivo spodbudilo razvoj tudi različnih imunskih celic (celic T), zlasti celic Th1 CD4, ki bi jim lahko pripisali okrepljeni splošni imunski odziv.
Hiter in učinkovit odziv že pri nižjem odmerku
Štiri tedne po prejemu drugega odmerka so vseh 24 opic okužili z virusom SARS-CoV-2, tako skozi nos kot tudi neposredno v pljuča z intubiranjem.
Dva dni pozneje je bilo vseh osem opic iz skupine s placebom pozitivnih na virus, pri cepljenih skupinah pa je bilo precej drugače: med prejemniki višjega odmerka ni več bilo nobenega, pri katerem bi po dveh dneh zaznali prisotnost virusa SARS‑CoV‑2 v pljučih, med tistimi, ki so prejeli nižji odmerek cepiva, pa sedmim niso več zaznali tega virusa v pljučih.
Avtorji ponosno poudarjajo, da je to prvi primer tovrstnih poskusov, kjer jim je uspelo doseči tako hiter in učinkovit imunološki odziv.
Neželenih stranskih učinkov (vsaj za zdaj še) niso opazili
Eden od največjih pomislekov in izzivov pri razvoju cepiva za preprečevanje bolezni covid-19 je, da – čeprav se morda sliši ironično – premočna imunska reakcija lahko celo poslabša potek bolezni, namesto da bi jo zajezila.
Posebna vrsta celic T, to je Th2, lahko namreč sproži velike respiratorne težave, imenovane VAERD (vacccine-associated enhancement of respiratory disease), toda v opisanem poskusu pri cepljenih opicah teh celic niso zaznali.
Znanstveniki so zaradi tega zelo optimistični, ker je to zanesljiv kazalnik, da njihovo cepivo ne bo imelo teh neželenih in nevarnih stranskih učinkov niti na ljudeh.
Cepivo iz Oxforda preprečuje težji potek
Cepivo, ki ga razvija univerza v Oxfordu v Združenem kraljestvu, pri poskusu na opicah ni doseglo enako močnega učinka, a je vendarle preprečilo preboj virusa v pljuča in jih tako obvarovalo pred najhujšim potekom bolezni.
Kot že ime nakazuje, Modernino cepivo temelji na sporočilni RNK (ribonukleinski kislini) virusa in zaviranju mehanizma, s katerim virus SARS-CoV-2 napada celice. Dodatna prednost tega cepiva je, da njegov način delovanja ne zahteva laboratorijske proizvodnje virusnih proteinov, kar lahko dramatično skrajša pot do začetka proizvodnje cepiva, seveda če bodo tudi vsi drugi poskusi dokazali njegovo primernost.
19