Ali ima Hrvaška najdražji hitri internet?

Naši jugovzhodni sosedje, ki so na lestvici najbolj obdavčenih pristali nam ob boku, pa, kot kaže, nimajo niti tega veselja. Po podatkih, ki jih zbirata Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in ameriška izobraževalna in raziskovalna organizacija ITIF (Information Technology and Innovation Foundation), naj bi imela Hrvaška najdražjo ceno dostopa za hitrost enega megabita v sekundi (Mb/s); ta naj bi bila približno šestkrat višja od evropskega povprečja.

Hrvatom se slabo piše tudi glede hitrosti, ki so daleč od tistih vrednosti, ki jih dosegajo v zibelki naprednih telekomunikacij – Skandinaviji. Povprečna hitrost internetnega dostopa na Finskem je 22 Mb/s, Švedska sledi z 18,2 Mb/s, tretjeuvrščena v evropskem merilu Francija, sicer daleč od Skandinavije, pa se je z 17.6 Mb/s že lepo približala vodilnima Skandinavcema. Hrvaško povprečje še ne dosega 2 Mb/s, a tudi Skandinavci lahko zavidajo Japoncem, ki v povprečju dostopajo s hitrostjo 61 Mb/s, ali celo Južnokorejcem, ki so dosegli 46 Mb/s. Čeprav veljajo ZDA za domovino interneta, pa se niti oni ne morejo preveč pohvaliti s hitrostmi internetnega dostopa, saj se s komaj 4,8 Mb/s v povprečju uvrščajo le v sredino svetovne lestvice. Slovenije na lestvici ITIF Broadband Rankings ne najdemo med prvih 20 držav na svetu, kjer je, morda presenetljivo, na devetem mestu pristala Poljska, se je pa že predlanskega novembra dežela na sončni strani Alp uvrstila zelo visoko pri deležu optičnih povezav v gospodinjstvih (FTTH) – takoj za Švedsko, Norveško, Islandijo in Dansko.

Še en udarec za Hrvaško: delež širokopasovnega dostopa med uporabniki interneta, ki tam znaša 11,83 odstotka, je prepričljivo najnižji med državami, ki so zajete v navedeni raziskavi. Bistveno ne bi pomagalo niti prištevanje tamkajšnjih uporabnikov mobilnega hitrega dostopa do interneta, saj bi se odstotek povišal le nekje do vrednosti 15. Tako je Hrvaška pristala v družbi s Turčijo in z Mehiko, ki prav tako imata manj kot 40 odstotni delež širokopasovnega dostopa med uporabniki interneta, na elitni strani lestvice pa so države z več kot 80-odstotnim deležem: Finska, Nizozemska, Norveška, Islandija, Danska in Velika Britanija. Najbrž ni težko predpostaviti, da ima visoka cena hrvaškega "ADSL-a" tudi kaj opraviti z nizkim deležem uporabnikov širokopasovnega dostopa v tej državi ...

Hrvaška morda vendarle ni prav najslabše uvrščena, saj poznavalci razmer zatrjujejo, da so že v Hrvaški sosednji Bosni in Hercegovini cene širokopasovnega dostopa še višje in dostopnost še nižja, a kaže, da podatki iz dežele sredi hribovitega Balkana še ne najdejo poti do svetovnih raziskav.