Ali bo Google zapustil Kitajsko?

Google ni edini, ki ga skrbijo številni varnostni napadi s Kitajske na njihovo računalniško infrastrukturo. Še skoraj 40, večinoma ameriških podjetij, ki so prav tako utrpela številne podobne napade, prav tako razmišlja, ali naj ravna podobno kot Google, ki je dodatno zaskrbljen, da si kitajske oblasti, kot navajajo, prizadevajo pridobiti dostop do Gmailovih e-poštnih računov tamkajšnjih oporečnikov in aktivistov za človekove pravice. Ti hekerski napadi, menijo pri Googlu, bi lahko celo bili povezani z omenjenimi željami kitajskih varuhov morale. Nadaljevanje poslovanja na Kitajskem želijo pogojevati z možnostjo prikazovanja necenzuriranih iskalnih zadetkov na svojem kitajskem spletnem mestu, kar pa je izjemno malo verjetno, da bi kitajske oblasti odobrile. Odločitev o morebitnem umiku s Kitajske ne bo lahka, kajti Kitajska pospešeno postaja eden od najobetavnejših rastočih trgov za tehnološka podjetja. Po drugi strani pa so prav podjetja, ki tržijo vsebine, najbolj izpostavljena nacionalističnim in protekcionističnim oviram na Kitajskem, ki jih silijo v nižanje tržnih pričakovanj. Proizvajalce računalnikov so kitajske oblasti, denimo, že poskusile prepričati, da na nove računalnike že pred dobavo namestijo programe, ki bi skrbeli za filtriranje internetnih strani po okusu države. Ne nazadnje pa je Google na Kitajskem v zelo podrejenem položaju tudi z vidika tržnega deleža glede na domačega tekmeca Baidu, ki naj bi bil v pristnih odnosih s kitajsko vlado. Google na Kitajskem letno ustvari pravzaprav za te razmere ne pretirano velikih 300 milijonov dolarjev letnega prihodka in ima le tretjinski tržni delež med iskalniki. Svojim približno 700 kitajskim zaposlenim bi želeli tudi po morebitnem odhodu zagotoviti nadomestna delovna mesta. Google je prišel na kitajski trg leta 2006, a šele ko je pristal na zahteve tamkajšnjih oblasti, da med zadetki ne prikazuje tistih, ki jih ima država za prepovedane. Med tovrstnimi pojmi je tudi Dalai Lama, pozneje pa se je na seznamu prepovedanih vsebin na Kitajskem znašel tudi ves YouTube. Nekatere svoje zahteve za omejitev iskalnih možnosti so kitajske oblasti opisale kot »preprečevanje razširjanja pornografskih vsebin«. Google si je s sprejemom kompromisa, ki podpira omejevanje dostopa do informacij, nakopal precej kritik zagovornikov človekovih pravic, a ga drugače na Kitajskem verjetno še danes ne bi bilo. Njihov tekmec Yahoo naj bi po navedbah kitajskih aktivistov še bolje sodeloval z oblastmi in jim tako leta 2004 pomagal, da so zaprli vsaj štiri osebe zgolj zaradi izražanja mnenja na spletu. Yahoo na Kitajskem danes ni več neposredno prisoten, saj je svoje poslovanje v tej državi prodal kitajskemu podjetju Alibaba; ta med drugim upravlja največje kitajsko spletno dražbeno mesto Taobao.com, ki je trn v peti svetovnem »sorodniku« eBayu.