Četrtek, 22. 9. 2011, 15.16
8 let, 8 mesecev
Zapostavljena kriminalistika
Gre za prvo mednarodno konferenco na temo kriminalističnih preiskav v Evropi, hkrati pa poteka tudi posvet na temo ekološke kriminologije.
Kot ugotavljajo strokovnjaki, dogodki v Evropi in svetu kažejo, da se kriminaliteta povečuje in spreminja in se zdaj pojavlja v obliki organizirane in ekonomske kriminalitete, korupcije in terorizma ter kibernetske in ekološke kriminalitete. Razsežnost so pridobile ilegalne migracije, trgovina z ljudmi, kriminaliteta, povezana z drogami, ter spolne zlorabe otrok in otroška pornografija.
Odziv družbe na nove oblike kriminalitete je počasen in tog, prepočasi se spreminja tudi zakonodaja. V praksi tudi ugotavljajo, da je vedno manj udeležencev v sodnem procesu, ki dejansko poznajo delo kriminalistov.
Prav zato so izkušnje tujih strokovnjakov, v dveh dneh se bo konference udeležilo okoli sto ljudi iz 16 držav, in sodelovanje evropskih inštitucij velikega pomena, predvsem zato, ker imajo v različnih državah različne pravne rede. "Ne moremo reči, da imajo Finci neustrezno urejene kazenske postopke, a ravno zaradi teh različnosti bi morali nekatere postopke uskladiti," je še pojasnil Maver in dodal, da so se problemi z v tujini pridobljenimi dokazi začeli pred leti že s primerom gorenjska heroinska naveza, težave pa se kažejo tudi pri balkanskem bojevniku in zdaj Patrii.
Sodniki, meni Maver, tako že zdaj niso najbolj vešči pri vrednotenju forenzičnih dokazov , pri prepoznavi kraja dejanja, dogaja se, da odvetniki na sodišču diskreditirajo žrtve. Prepričan je tudi, da so nekatere stvari v našem kazenskem zakoniku prenormirane oziroma preveč zakomplicirane, "v tujini pa te probleme rešujejo s sodno prakso".
"Ko so v Ameriki v neki študiji ugotavljali, zakaj so ljudje, ki so jih naselili na nekem območju, to so bili priseljenci, postali nasilni oziroma vedenjsko moteni, so po različnih preiskavah oziroma ko so iskali vzroke v kulturnih in socioloških ozadjih, nazadnje ugotovili, da je njihovo nasilno vedenje posledica zastrupitev s svincem," pojasnjuje Meško. Poenostavljeno – gre za preiskovanje dejanj, ki zadevajo kazniva dejanja zoper okolje oziroma zrak, vodo in zemljo, pri čemer gre, denimo, za razne katastrofe, kot na primer lani na Madžarskem, ko se je razlilo blato.
Gre za to, da bi na raznih delavnicah ali seminarjih novinarjem, ki jih to zanima, predstavili osnove kriminologije in kazenskega prava ter tudi praktičnega dela, ko bi skupaj s kriminalisti odšli na kraj kaznivega dejanja, zavarovali sledi … "Metoda dela kriminalista in novinarja je ista, razlika je le v tem, da se delo kriminalista konča s kazensko ovadbo, delo novinarja pa s člankom, a za oba veljajo neke omejitve," je pojasnil Dobovšek.
Razlika je le v tem, dodaja Dobovšek, da je od kriminalista odvisno, ali bo nekomu dokazal kaznivo dejanje, pri novinarju gre pa za obrnjeno dokazno breme, ko morajo sogovorniki dokazovati svojo nedolžnost.