Zapostavljena kriminalistika

Gre za prvo mednarodno konferenco na temo kriminalističnih preiskav v Evropi, hkrati pa poteka tudi posvet na temo ekološke kriminologije. Kot ugotavljajo strokovnjaki, dogodki v Evropi in svetu kažejo, da se kriminaliteta povečuje in spreminja in se zdaj pojavlja v obliki organizirane in ekonomske kriminalitete, korupcije in terorizma ter kibernetske in ekološke kriminalitete. Razsežnost so pridobile ilegalne migracije, trgovina z ljudmi, kriminaliteta, povezana z drogami, ter spolne zlorabe otrok in otroška pornografija. Več revnih, več nasilja "Dejstvo je, da bo zaradi recesije oziroma gospodarske krize vedno več brezposelnih in revnih, vse to pa povečuje tudi stopnjo nasilja, in videti je, da prihodnost ni preveč optimistična," je povedal organizacijski vodja konference, sicer profesor Darko Maver.

Odziv družbe na nove oblike kriminalitete je počasen in tog, prepočasi se spreminja tudi zakonodaja. V praksi tudi ugotavljajo, da je vedno manj udeležencev v sodnem procesu, ki dejansko poznajo delo kriminalistov.

Preiskavi kaznivih dejanj se posveča premalo pozornosti "Dejstvo je, da se preiskovanju kaznivih dejanj posveča premalo pozornosti, čeprav so preiskave odločilne za odločitev sodnika," je pojasnil Maver in kot primer navedel ravno aktualno zadevo Patria, ko mora sodnica zdaj odločati o zahtevi obrambe za izločitev dokazov, ki so jih pridobili v tujini.

Prav zato so izkušnje tujih strokovnjakov, v dveh dneh se bo konference udeležilo okoli sto ljudi iz 16 držav, in sodelovanje evropskih inštitucij velikega pomena, predvsem zato, ker imajo v različnih državah različne pravne rede. "Ne moremo reči, da imajo Finci neustrezno urejene kazenske postopke, a ravno zaradi teh različnosti bi morali nekatere postopke uskladiti," je še pojasnil Maver in dodal, da so se problemi z v tujini pridobljenimi dokazi začeli pred leti že s primerom gorenjska heroinska naveza, težave pa se kažejo tudi pri balkanskem bojevniku in zdaj Patrii.

Kriminalistika na pravu le v Ljubljani, pa še to izbirno Maver problem vidi v izobraževanju pravnikov, torej sodnikov, tožilcev in drugih udeležencev v sodnem procesu. "Kriminalistika je po uvedbi bolonjske reforme popolnoma zapostavljena; na mariborski pravni fakulteti so kriminalistiko popolnoma črtali s študijskega programa, medtem ko je na ljubljanski pravni fakulteti kriminalistika izbirni predmet," je pojasnil Maver in dodal, da so še najbolj "pridni" odvetniki, ki se seveda v korist svojih strank dodatno izobražujejo.

Sodniki, meni Maver, tako že zdaj niso najbolj vešči pri vrednotenju forenzičnih dokazov , pri prepoznavi kraja dejanja, dogaja se, da odvetniki na sodišču diskreditirajo žrtve. Prepričan je tudi, da so nekatere stvari v našem kazenskem zakoniku prenormirane oziroma preveč zakomplicirane, "v tujini pa te probleme rešujejo s sodno prakso".

Okoljska kriminaliteta – želimo si zdravo okolje Vzporedno s konferenco poteka tudi delavnica s področja okoljske kriminalitete. "Gre za projekt, ki smo ga začeli leta 2009 in ga bomo končali leta 2012," je pojasnil dekan fakultete Gorazd Meško. V okviru delavnice bodo tako razpravljali o pojmovanju ekološke kriminalitete, o kriminalističnih metodah za preiskovanje dejanj s področja okoljske kriminalitete, pravnem pa tudi psihološkem vidiku oziroma kako okolje vpliva na vedenje ljudi.

"Ko so v Ameriki v neki študiji ugotavljali, zakaj so ljudje, ki so jih naselili na nekem območju, to so bili priseljenci, postali nasilni oziroma vedenjsko moteni, so po različnih preiskavah oziroma ko so iskali vzroke v kulturnih in socioloških ozadjih, nazadnje ugotovili, da je njihovo nasilno vedenje posledica zastrupitev s svincem," pojasnjuje Meško. Poenostavljeno – gre za preiskovanje dejanj, ki zadevajo kazniva dejanja zoper okolje oziroma zrak, vodo in zemljo, pri čemer gre, denimo, za razne katastrofe, kot na primer lani na Madžarskem, ko se je razlilo blato.

Dobovšek: Delo novinarja in kriminalista je enako S svojim vložkom bo na konferenci nastopil tudi prodekan Bojan Dobovšek, ki je najprej opozoril na pomanjkanje denarja, vsaj kar zadeva usposabljanje oziroma izobraževanje, saj so v javni upravi najprej oklestili denar za izobraževanje. Lotil se je "zanemarjenega področja, in sicer sodelovanja novinarjev s policijo, poudarek pa je na izobraževanju raziskovalnega novinarstva".

Gre za to, da bi na raznih delavnicah ali seminarjih novinarjem, ki jih to zanima, predstavili osnove kriminologije in kazenskega prava ter tudi praktičnega dela, ko bi skupaj s kriminalisti odšli na kraj kaznivega dejanja, zavarovali sledi … "Metoda dela kriminalista in novinarja je ista, razlika je le v tem, da se delo kriminalista konča s kazensko ovadbo, delo novinarja pa s člankom, a za oba veljajo neke omejitve," je pojasnil Dobovšek.

Razlika je le v tem, dodaja Dobovšek, da je od kriminalista odvisno, ali bo nekomu dokazal kaznivo dejanje, pri novinarju gre pa za obrnjeno dokazno breme, ko morajo sogovorniki dokazovati svojo nedolžnost.