Valentinčič: Bodimo realni, Štajerci so radi zaprti na Štajerskem, Primorci na Primorskem

Kot je znano, je računsko sodišče včeraj predstavilo revizijo uspešnosti problematike prezasedenosti zaporov v Sloveniji za obdobje 2006 do februarja 2012 in pri tem okrcala upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril državni sekretar ministrstva za javno upravo in pravosodje Helmut Hartman, bodo priporočila računskega sodišča upoštevali in se na ugotovitve odzvali v zakonskem roku 90 dni.

Preveč ambiciozni načrti pred krizo Dejstvo je, da je od leta 2006 število obsojencev skokovito naraslo, medtem ko so bili načrti v Beli knjigi zastavljeni preveč ambiciozno, ugotavlja Hartman. "Vsi vemo, da je leta 2008 nastopila finančna kriza, zato so bile nekatere investicije iz projektov izločene," pravi Hartman, medtem ko direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij dodaja, da je bil v Beli knjigi načrt, po katerem bi v Sloveniji zgradili pet novih zaporov.

"Po naši oceni smo zelo uspešno kljub velikim težavam izpeljali dva projekta, in sicer prenovo Doba, pri katerem se nam je z vsakim rebalansom proračuna zmanjšal obseg sredstev, zato menim, da gre v tem primeru za zgodbo o uspehu. Poleg tega smo odprli še odprti oddelek Puščava, kar nam je uspelo v sodelovanju z ministrstvom za obrambo," pojasnjuje Dušan Valentinčič, ki dodaja, da so vse njihove odločitev odvisne od vlade in ministrstva.

Rešitev ni v gradnji novih zaporov, temveč v alternativnih oblikah zapora Na tiskovni konferenci sta oba sogovornika poudarila, da prezasedenost zaporov ni samo slovenski, temveč evropski ali celo svetovni problem, slabše kot pri nas je že pri sosedih Italijanih, Madžarih, Hrvatih. Število obsojencev v določenih obdobjih niha, zato sogovornika rešitve ne vidita v gradnji dodatnih zaporskih kapacitet, temveč, tako kot računsko sodišče, v alternativnih oblikah kaznovanja.

Mednje spadajo vikend zapor, hišni zapor ali pa delo v javno korist, o možnostih prestajanja alternativnih kazni pa po novem ne odločajo več v zaporu, temveč imajo to odgovornost sodišča. "Na leto sprejmemo približno 1000 novih obsojencev, 80 odstotkov jih je obsojenih na manj kot na dve leti, tretjina pa kazen nastopi s prostosti, kar pomeni, da varnostno niso vprašljivi. Vsi ti so kandidati za alternativno prestajanje kazni," pravi Valentinčič. Kljub temu je število obsojencev, ki torej prestajajo eno od alternativnih oblik kazni, minorno.

71 obsojencev od 1404 je alternativcev Lani sta obsojenca, ki sta bila obsojena na kazen do 9 mesecev zapora, dobila hišni zapor, devet od tistih, ki so bili obsojeni na do dve leti zapora, dela v korist skupnosti, 60 obsojencev pa prestaja tako imenovan vikend zapor, ko so med tednom v službi in živijo običajno življenje, za vikend gredo pa v zapor. Torej 71 ljudi od tiste tretjine. A, poudarja Valentinčič, odločitev o tovrstnem prestajanju kazni je na sodiščih.

Neučinkovit uklonilni zapor Problem v Sloveniji predstavlja tudi uklonilni zapor, samo lani je bilo na uklonilni zapor obsojenih kar 1800 slovenskih državljanov. "Gre za sistemsko ureditev, da torej večina zadev, ki so se nekoč šteli kot prekrški, spada v kaznovalno politiko," pravi Hartman, medtem ko Valentinčič dodaja, da ima tovrstni zapor ravno nasprotni učinek. "Tisti, ki pridejo na uklonilni zapor, so nekaj dolžni, in namesto da bi dolg plačali, jim država še plačuje bivanje v zaporu. Večina teh ljudi svoj dolg plača, kar nekaj pa je takšnih, ugotavljamo skupaj s centri za socialno delo, da ljudje preprosto teh sredstev zaradi socialnih razmer ne morejo plačati. Takšne po nekaj dneh izpustimo," pravi Valentinčič.

Razloge za povečanje števila obsojencev Hartman ne vidi v povečanju kriminala (po raziskavah smo še vedno na samem repu med evropskimi državami, kar je posledica naše majhnosti, saj, tako Valentinčič, "velika mesta proizvajajo več kriminala"), temveč v spremembi kaznovalne politike, kar pa je trend v Evropi, torej prekrške spraviti skozi kaznovalno politiko.

Najhuje na Povšetovi Največji problem s prenatrpanostjo imajo še vedno v ljubljanskem zaporu na Povšetovi, ki je še vedno tudi največji priporni zapor, predvsem zaradi bližine sodišča. "Naš standard je 7 kvadratnih metrov na obsojenca, kar poskušamo doseči. Na Povšetovi je trenutno 201 zaprtih, alarm se začne pri 210, največ pa jih je bilo leta 2009, ko je bilo tam kar 300 ljudi," trdi prvi šef zaporov. V druge zapore poskušajo premestiti predvsem tiste, ki so že obsojeni, "pa vendar upoštevamo tudi njihove osebne okoliščine. Čeprav bi imel obsojenec v Kopru neprimerno boljše pogoje za prestajanje kazni, se tisti iz socialno šibkejših družin temu upirajo, saj jih v Ljubljani lahko svojci obiskujejo, selitev pa bi jih finančno precej bolj obremenila," razlaga Valentinčič.

"Bodimo realni, Štajerci so radi zaprti na Štajerskem, Primorci na Primorskem," doda. Glede odškodninskih tožb zaradi neprimernih razmer v zaporu je Valentinčič optimističen. "Ena od odvetniških družb (Franci Matoz, op. a.) je vložila 250 tožb zaradi razmer v zaporu, pa je bila večina tožb zavrnjena kot neutemeljena. 160 od teh jih je šlo na evropsko sodišče za človekove pravice, 108 jih je bilo zavrnjenih, vse so povezane z razmerami na Dobu. Je pa sodišče določilo odškodnine v šestih primerih iz leta 2009 za razmere na Povšetovi," je povedal Valentinčič. Kot smo že zapisali zgoraj, je bilo na Povšetovi takrat 300 zaprtih oseb.

Slovenski zapori lahko sicer sprejmejo 1309 oseb, trenutno jih je zaprtih 1404, kar znese 107-odstotno zasedenost oziroma je kapaciteta presežena za sedem odstotkov.