Ukrepal bi lahko tudi preiskovalni sodnik (VIDEO)

Tako odgovarjajo v pisarni generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja na vprašanje, kako je mogoče, da je specializirano tožilstvo že 19. aprila, torej mesec pred spornim dogodkom, ko je najbolj znana slovenska pripornica odkorakala na prostost, spremenilo zahtevo za preiskavo v smislu omilitve suma kaznivega dejanja, s čimer se je pristojnost z okrožnega sodišča prenesla na okrajno, glede pripornih možnosti pa ni ukrepalo.

Hkrati z modifikacijo so se spremenili tudi pogoji, ki določajo trajanje pripora, in sicer na zgolj 15 dni. Pustimo trenutno ob strani dejstvo, da je bila Tovšakova v priporu 63 dni več, kot je to v njenem primeru zakonsko določeno, dejstvo je, da je nekdo v tej zadevi globoko zamočil.

Razorožil jih je zagovornik Tožilci so namreč imeli na voljo ves čas tega sveta, da bi s preiskavo prišli do konca in vložili obtožni predlog, če jih ne bi vesten, torej aktiven zagovornik soosumljenega v tej zadevi Aleša Pangerca totalno razorožil s tem, ko se je na sklep o priporu po tistem, ko se je spremenila zahteva za preiskavo, pritožil. In uspel.

Minister za pravosodje Senko Pličanič je danes od vodje specializiranega državnega tožilstva skladno z zakonom zahteval poročilo v tej zadevi, zlasti ali je dejansko šlo za napako državnega tožilca, kakšne so bile okoliščine zadeve in ali bodo s tem v zvezi sprejeti morebitni ukrepi. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, poročilo od vodje specializiranega državnega tožilstva pričakuje v dveh dneh, torej do četrtka, potem bo presodil, ali bo za poročilo zaprosil tudi sodišče.

Furlan: Obtožnica je bila vložena, še preden je bila Tovšakova izpuščena iz pripora Harij Furlan, vodja specializiranega tožilstva, je za naš portal povedal, da izjav ministra za pravosodje ne more komentirati, "bom pa ministru skladno z njegovo zahtevo pripravil poročilo o obravnavani zadevi". Kasneje je Furlan povedal, da bo odstopil, če se bo izkazalo, da je bila v postopku narejena napaka. Poudaril je tudi, da je bila obtožnica za Tovšakovo, na podlagi katere bi bil lahko podaljšan pripor, na sodišče vložena še preden je bila izpuščena iz pripora.

Pličanič pričakuje jasno sliko, kaj je šlo narobe v primeru Tovšakove Pličanič je pisal tudi generalnemu državnemu tožilcu Fišerju. Pričakuje jasno sliko, kaj je šlo narobe v konkretnem primeru Hilde Tovšak, in konkretne predloge za potrebne spremembe zakonodaje ter v primeru ugotovljenih napak tudi prevzem osebne odgovornosti funkcionarjev v pravosodju.

Generalni državni tožilec je v današnjem odgovoru na naša vprašanja pojasnil, da bo vrhovno tožilstvo v "okviru svojih pristojnosti ocenilo, ali so podani razlogi za morebiten strokovni nadzor v tej zadevi". Seveda pa niti besede o tem, ali bo morda vodja specializiranega tožilstva Harij Furlan prevzel odgovornost za morebitno strokovno napako.

O tem, kaj bi tožilec lahko naredil v tem primeru oziroma ali sploh gre za napako, smo se pogovarjali z nekdanjimi tožilci, ki so sivo kuto zamenjali za bordo.

Penko: Težko komentiram, a izkazuje se, da je napaka bila "Težko bi komentiral ravnanje tožilcev, ker ne poznam razlogov za takšno ravnanje, zato ne vem, ali je šlo za površnost, neznanje ali pa morda obstajajo objektivni razlogi, ki so povezani z delom na tožilstvu," je uvodoma dejal Boštjan Penko. Po njegovem mnenju je namreč težko komu naprtiti odgovornost, saj bi to lahko pokazal le nadzor, se "pa dosti očitno izkazuje, da je napaka bila". Zdaj mora po njegovem mnenju vodstvo tožilstva odrediti nadzor nad delom specializiranih tožilcev, vsekakor pa ima "javnost pravico izvedeti, kaj se je v resnici zgodilo".

Navsezadnje to ni prvi veliki spodrsljaj, ki prihaja s Trga OF. Spomnimo samo, da je zaradi "minorne" napake, kot jo je sama poimenovala tožilka Blanka Žgajnar, na begu tudi Anes Selman, eden od redkih, vsekakor pa na najvišjo kazen, kar deset let zapora, obsojenih v zadevi Balkanski bojevnik, ko je v svoji končni besedi pozabila predlagati podaljšanje pripora do pravnomočnosti sodbe. O kakšnem nadzoru v tem primeru ni ne duha ne sluha. Zato ni odveč dvom, da se bo tudi v tem primeru zgodba pometla pod preprogo.

Gorazd Fišer: Ukrepal bi lahko tudi preiskovalni sodnik Da je vse odvisno od danih okoliščin, je prepričan odvetnik Gorazd Fišer. "Dejstvo je, da če ne bi bilo problematiziranja s strani obrambe, bi tožilci brez težav speljali postopek in vložili obtožni predlog."

Sprašuje se, zakaj v tem primeru ne obramba ne tožilstvo nista predlagala, da bi Tovšakovi odpravili pripor, glede na to, da ima Tovšakova vsaj dve pravnomočni obtožbi (Čista lopata in pa priznanje v zadevi, ko je porabila denar delavcev), in ga nadomestili s predlogom za prestajanje zaporne kazni. "Običajno je to v interesu obrambe, saj je režim pripornika veliko slabši kot režim zapornika," je prepričan Fišer.

Fišer sicer poudarja, da je tožilec tisti, ki konkreten primer pozna in se mora na vse spremembe pravilno odzvati, a je v praksi precej drugače, "saj ne moreš vedeti, kaj vse se v spisu dogaja", čeprav tudi sam ne more trditi, da je šlo ravno za napake. Po njegovem mnenju bi se odgovornost lahko porazdelila med tožilcem in preiskovalnim sodnikom, saj bi lahko tudi sam ugotovil, da se je pristojnost sodišča s spremembo zahteve za preiskavo prenesla na okrajno sodišče, pri čemer bi senatu lahko predlagal odločanje o tem, ali ustavijo preiskavo ali pa pozovejo tožilstvo, da čim prej vloži obtožni predlog. Kot je znano, je sodišče obtožni predlog prejelo istega dne, kot je bila sprejeta odločitev o odpravi pripora.

Po novem kazenskem zakoniku vsa odgovornost na tožilcu »Po mojem mnenju bi moral tožilec takrat, ko je spremenil zahtevo za preiskavo, vložiti tudi obtožni predlog, s čimer bi se izognili vsemu, kar se je zdaj zgodilo,« pravi nekdanja tožilka Aleksandra Štiblar, zoper katero so tožilci uvedli in izpeljali disciplinski postopek. Mimogrede, ker je javno povedala, da so obstajale nepravilnostih pri vodenju postopka v primeru koroške deklice, si je prislužila postopek, medtem ko v primeru takšnih ukrepanj, kot je bilo v zadevi Hilde Tovšak, dvomimo, da bo kdo odgovarjal. Štiblarjeva opozarja, da je z uveljavitvijo novega kazenskega zakonika, torej od novembra 2008, dolžnost tožilca paziti na priporne razloge.

Obtožnica ali obtožni predlog? Mimogrede pa še tole; iz včerajšnje razlage mariborskega sodišča o ravnanjih in kronološkem poteku zadev, sploh ni jasno, ali je specializirano tožilstvo vložilo obtožni predlog ali obtožnico. Zapisali so namreč: »Še istega dne, 17. 5. 2013, je sodišče v popoldanskem času od tožilstva prejelo obtožnico zoper Hildo Tovšak, Aleša Pangerca in soobdolžence, s predlogom, da se zoper Hildo Tovšak in Aleša Pangerca odredi oziroma podaljša pripor, in sicer zoper Hildo Tovšak iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, zoper Aleša Pangerca pa iz pripornega razloga begosumnosti in ponovitvene nevarnosti.« Tako se vsa zadeva ponovno vrne na začetek: če je bila spisana obtožnica, pomeni, da se jim očita kaznivo dejanje iz prvega odstavka 242. člena, sicer bi moral biti vložen obtožni predlog.