Senat je v zvezi z zahtevami po izločitvi senata in predsednika sodišča zahtevo zavrnil, zato se je obravnava nadaljevala z zaslišanjem prič, ki ju je sodnik sprva že poslal domov, a si je premislil.
Na oder za priče je tako stopil davčni inšpektor Alojz Vrbnjak, ki je pojasnjeval ozadje preiskave poslov Merkurja. Kot je pojasnil, je bilo ugotovljeno, da je šlo pri prodaji trgovskega centra Primskovo za navidezen posel. "Šlo je za krog navideznih poslov, namesto da bi bilo stanje takšno, kot je bilo že na začetku," je povedal in dodal, da odločba o tem še ni pravnomočna. O podrobnostih preiskave zaradi davčne tajnosti ni mogel govoriti.
Mojca Pogačnik, ki je bila zaposlena v tajništvu finančnega oddelka Merkurja, je povedala, da je obtoženemu Milanu Jelovčanu večkrat v podpis prinesla pogodbe, za katere ta ni imel časa, da bi jih pred podpisom prebral.
Senat bo o zahtevi obrambe po izločitvi nedovoljenih dokazov oziroma revizijskega poročila in pisnega zagovora revizorke odločil do konca glavne obravnave. S temi besedami je odločitev sodnega senata pojasnil predsednik senata, sodnik Srečko Škerbec.
Obramba zahteva izločitev sodnika in obeh porotnic
V to odvetnica Anka Kozamernik ni privolila, zato je zahtevala izločitev tako sodnika kot obeh porotnic. "Podan je resen dvom, da ta senat sodi pristransko, zato so podane okoliščine za izločitev. Predlog je pravočasen, saj je danes senat oznanil, da do konca tega postopka, očitno torej do zadnjega dne ali do dne izdaje sodbe, ne bo odločil o zahtevi obrambe za izločitev nedovoljenih dokazov. Senat popolnoma ignorira zakon, ki določa, da je treba o zahtevi za izločitev dokazov nemudoma odločiti. Obramba je tudi citirala sodbo vrhovnega sodišča, ki govori o tem," je naštevala Kozamernikova, ki je poudarila še, da se na ta način obtoženi Marti Bertoncelj odvzema pravica do pritožbe in do poštenega sojenja.
Ne gre za zavlačevanje
Pojasnila je še, da je bilo med posameznimi obravnavami dovolj časa, da bi se o zahtevi odločilo in da bi postala ta odločitev, kakršnakoli že, pravnomočna. "Postavljata se vprašanje in pomislek, da senat ne želi odločiti, ker se strinja, da so v spisu nedovoljeni dokazi," je svojo zahtevo utemeljevala Kozamernikova, ki je dodala, da ne obramba ne obtožena Bertoncljeva nimata nikakršnega interesa za zavlačevanje postopka, sploh glede na to, da je premoženje obtoženke in njene hčere blokirano.
Izločitev tudi predsednika sodišča
Kozamernikova pa ni podala le zahteve za izločitev predsedujočega senata, temveč tudi predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Andreja Panjana. O zahtevi za izločitev sodnika namreč odloča predsednik pristojnega sodišča, ki pa je po mnenju odvetnice enkrat že neutemeljeno zavrnil zahtevo obrambe za izločitev sodnika Škerbca. "Ta je enkrat že odločal o izločitvi sodnika Škerbca, ne da bi kritično presojal njegovo poročilo v zvezi z zahtevo zagovornika Janeza Hočevarja."
Povedala je še, da je sodna praksa nasprotna ravnanju Panjana iz zadeve Igor Bavčar in drugi, ko se je višje sodišče izrecno opredelilo, da po vloženi tožbi začasno zavarovanje podaljšuje senat.
Predsednik ni kritično pretehtal poročila sodnika
"Ta spis je bil predsedniku Okrožnega sodišča v Ljubljani najmanj enkrat že predložen v odločanje glede izločitve preiskovalne sodnice in je sklep višjega sodišča v tem spisu. Zato je podan resen dvom, da bo predsednik okrožnega sodišča Panjan dovolj kritično pretehtal zahtevo za izločitev predsednika senata Srečka Škerbca in obeh sodnic porotnic."
Kozamernikova je prepričana, da obramba do izdaje sodbe nima več nobenega pravnega sredstva, s katerim bi dosegla, da pravilnost sklepa okrožnega sodišča preizkusijo tudi instančna sodišča.