Preklici pogojnih obsodb in ukrepov

Zanimivo je bilo spremljati, kako je sodnik kar po tekočem traku okliceval zadevo za zadevo, svojo odločitev glede preklica različnih ukrepov in pogojnih obsodb pa bo obsojencem sporočil po pošti. Podrobnosti, zakaj je bil kdo obsojen in kakšni so bili pogoji ob obsodbi v primeru kršitev ukrepov, nam niso znane, zato se bomo omejili le na ukrepe, ki naj bi bili preklicani.

Preklic pogojne obsodbe, kar ureja Kazenski zakonik 1. v 52. členu, se običajno izreče zaradi storitve novega kaznivega dejanja. Sodišče prekliče pogojno obsodbo, če stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali več kaznivih dejanj, za katera je izreklo kazen zapora dveh let ali daljšo kazen.

Če stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali več kaznivih dejanj, za katera je sodišče določilo kazen zapora manj kot dve leti ali denarno kazen, odloči sodišče, ali bo preklicalo pogojno obsodbo, ko presodi vse okoliščine, ki se nanašajo na storjena kazniva dejanja in storilca, zlasti pa na sorodnost storjenih kaznivih dejanj, njihov pomen in nagibe, iz katerih so bila storjena. Pri tem je vezano na prepoved, da ne sme izreči pogojne obsodbe, če je treba storilcu za kazniva dejanja, ugotovljena v pogojni obsodbi, in za nova kazniva dejanja izreči kazen več kot dveh let zapora.

Sodišče lahko prekliče tudi različne ukrepe, ki so bili izrečeni ob izreku sodbe. Tako bi danes na sodišče moral priti obsojenec, ki v roku ni izpolnil svoje denarne kazni, da mora oškodovancu plačati nekaj čez tisoč evrov. Na sejo je prišel le njegov zagovornik, ki bo skušal svojo stranko prepričati, naj vendarle poplača svoj dolg.

Potrdila o obiskovanju anonimnih alkoholikov Potem je prišel na vrsto obsojenec, ki so mu ob izreku sodbe naložili, da se mora enkrat na mesec zglasiti na centru za socialno delo in da mora obiskovati anonimno skupino alkoholikov (AA). Kot je pojasnila socialna delavka, ga je nazadnje videla 2. decembra, ko je prišel na CSD trezen, vendar pa brez dogovorjenega potrdila, da resnično obiskuje skupino AA.

Njegov zagovornik je njegov današnji izostanek nekako opravičil s slabim počutjem in obljubo, da lahko potrdilo dostavi enkrat prihodnji teden. "Zagotavlja, da ima redno zaposlitev, da si je najel sobo, obžaluje pa tudi, da ga 15. januarja ni bilo na CSD."

Namesto zapora obvezno psihiatrično zdravljenje Je pa na sodišče v spremstvu zagovornika prišel P. M., ki se je na okrožnem sodišču branil pred hudimi očitki, da je v prostorih AGRFT poskušal umoriti svojega profesorja in režiserja, ko ga je z nožem zabodel v hrbet. Storilca so najprej obsodili na štiriletno zaporno kazen, a je višje sodišče zaradi dvoma o njegovi prištevnosti zadevo vrnilo v ponovno sojenje, na katerem so nato odločili, da bo namesto zaporne kazni moral na obvezno psihiatrično zdravljenje.

Danes je bila tako javna seja na temo preklica ukrepa psihiatričnega zdravljenja, na kateri je sodnik ugotovil, da se korektno in redno zdravi, zaradi česar je na svobodi in ne v zavodu, saj enkrat na mesec obiskuje psihiatra, čeprav nima več nobenih terapij. Tudi če mu sodišče prekliče ukrep obveznega zdravljenja, bo zdravljenje nadaljeval, je zagotovil na sodišču.

Socialna delavka se je strinjala, da se ustavi ukrep varstvenega nadzorstva, ki je bil obsojencu S. Đ. izrečen ob pogojnem odpustu. Po njenem zagotovilu je obsojenec popolnoma spremenil svoj način življenja. Zaposlil se je kot taksist, poročil se je in v kratkem pričakuje prvega otroka.

Sodni izvršitelj Marjan Hojs je bil danes vabljen kot oškodovanec, ki mu obsojenec B. I. od marca lani dolguje 867 evrov, medtem ko obsojenca ni bilo. Kot je pojasnil Hojs, obsojenca od takrat, ko so ga odpustili – bil je namreč njegov pomočnik, za katerega se je izkazalo, da goljufa stranke in ima več odprtih postopkov –, z njim nima stika. Odločitev senata bo, kot smo že zapisali, izšla pisno.