Kolumnist Boštjan M. Turk razžalil zgodovinarja Jožeta Pirjevca?

"Krivde ne priznavam," se je na predobravnavnem naroku izrekel obdolženi Boštjan M. Turk, ki je pojasnil, da razume očitke, ne razume pa, zakaj ti očitki.

Za zgodovinarja Jožeta Pirjevca naj bi bil sporen prvi odstavek kolumne z naslovom Referenti in regenati, ki je izšla v reviji Reporter 13. junija 2011. Ta se glasi: "Od trenutka, ko je stopil v zgodovino s svojim ponosnim in drznim vedenjem pred sodiščem v Zagrebu, je Tito s svojimi izrazitimi očmi zbujal pozornost sodobnikov." Tako nam v prvem stavku svoje zgodovinske "sinteze" v poglavju Titove oči razloži Giuseppe Pierazzi ali Jože Pierazzi ali Jože Pirjevec (Jože Pirjevec, Tito in tovariši, MK, Ljubljana, 2011, str. 11).

Ker Turk krivde ni priznal, je njegov pooblaščenec Radovan Cerjak sodišču nanizal dokazne predloge. Pojasnil je, da je sicer res, da pri razžalitvi dokaz resničnosti načeloma ni mogoč, kljub temu pa bo ta dokaz uveljavljal, saj je tudi višje sodišče leta 1999 odločilo in določilo sodno prakso. Kot dokaz je tako navedel članek Aleša Žužka na Planet Siol.net, ki govori o Jožetu Pirjevcu, ki naj bi se leta 1946, ko naj bi dobil prvo spričevalo, imenoval Josip Pirjevec, leto pozneje pa naj bi odšel z družino v Italijo in se preimenoval v Giuseppe Pierazzi"

Zagovornik obdolženega Turka: Ime tožnika uradno spremenjeno leta 2004 Predlagal je tudi vpogled v Wikipedijo, kjer so "zbrana vsa dela zasebnega tožilca, zato naj sodišče poizve, pod katerim imenom in kdaj so bila dela izdana". Dodal je še, da je bilo po njegovih podatkih ime tožnika uradno spremenjeno leta 2004. Tretji dokazni predlog nima neposredne povezave s tožbo, "a bo pokazal značaj tožnika", je prepričan zagovornik. Gre za besedo regenat, ki jo je Turk uporabil v naslovu, v spornem odstavku pa ni bila uporabljena, je pojasnil zagovornik in dodal, da naj sodišče pridobi posnetek iz oddaje Tarča na RTV SLO, ki je bila predvajana 16. januarja letos z naslovom Zločin in kazen. "Tožnik je v tej oddaji govoril o desnici, ki v javnosti zadeva pomladno opcijo, in jo označil za kolaborante. Gre za bistveno hujši izraz, kot je renegat, kar kaže na njegovo dvojno moralo," je prepričan zagovornik.

Prav tako je predlagal, da sodišče pridobi posnetek nacionalne televizije ob počastitvi ustanovitve prve vaške straže na Horjulu, "kjer so bili spodaj zbrani demonstranti, med njimi tudi Pirjevec s titovko na glavi, in so udeležence zmerjali, Pirjevec pa se od tega ni ogradil".

Pooblaščenec Sluga: Ni šlo za resno kritiko, temveč medijski umor Pirjevčev pooblaščenec David Sluga je ugovarjal nekaterim predlogom obrambe. Tako se je strinjal s Cerjakom, da dokaz resničnosti v tem postopku ni mogoč. "Obdolženec se lahko razbremeni le v primeru, če iz načina izražanja v spornem besedilu ne izhaja njegov zaničljiv namen, ki pa izhaja iz tako imenovanega sovražnega razmerja," je prepričan Sluga, ki je danes v spis vložil še dva dodatna Turkova komentarja, in sicer Kulturnik sodi sebe samega!, ki je bil objavljen 12. januarja lani, in Zasluženi spomenik, ki je bil objavljen 28. junija 2011.

Sluga je prepričan, da je pomembno vrednotenje, da besedilo presega namen informiranja javnosti in da ne gre za "resno kritiko, temveč za napad na osebnost, za medijski umor". Po njegovem mnenju bi moralo sodišče zavrniti članek Aleša Žužka, saj je nastal po spornem članku in ne more kazati na to, da Turk ni imel zaničevalnega namena.

Če bi sodišče izpeljalo dokaz resničnosti, je Sluga v spis vložil osem naslovnic italijanskih knjig Jožeta Pirjevca, za pričo pa je predlagal Milico Kacin Wohinz, "ki bi vedela več o tem, da so bili italijanski fašisti tisti, ki so potujčevali slovenske priimke, zato je trditi obratno najhujša žalitev za zamejskega Slovenca".