S.Nepremičnine
nepremičnine
Nedelja, 19. 1. 2025, 22.47
5 ur, 3 minute
Bolnišnice, šole, stanovanjski bloki: "Tveganje je nedopustno"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,03
V študiji Seizmičnega stresnega testa stavbnega fonda širšega javnega sektorja na osnovi nizke stopnje poznavanja stavb so analizirali tudi 1.735 zgradb za izobraževanje. Kar 1.401 stavb so avtorji študije uvrstili v razred nedopustnega tveganja v primeru potresa.
92 odstotkov slovenskih bolnišnic, 80 odstotkov stavb, namenjenih za izobraževanje, in 89 odstotkov zgradb s pisarnami v lasti širšega javnega sektorja z vidika potresne varnosti predstavlja za zaposlene in uporabnike "nedopustno tveganje."
S potresne izkaznice stavbnega fonda širšega javnega sektorja je mogoče razbrati, da je potresno tveganje nesprejemljivo za 4.650 stavb, ki predstavljajo 78 odstotkov analiziranega dela stavbnega fonda razširjenega javnega sektorja, je med drugim zapisano v analizi protipotresne varnosti javnih zgradb v Sloveniji.
Študijo Seizmičnega stresnega testa stavbnega fonda širšega javnega sektorja na osnovi nizke stopnje poznavanja stavb smo na Siol.net pridobili neposredno od naročnika – ministrstva za okolje, podnebje in energijo.
V študiji so analizirali potresno tveganje 5.924 objektov v celotni ali delni lasti razširjenega javnega sektorja. Zgradbe stojijo po celotnem območju Slovenije. Med analiziranimi objekti je tudi 1.735 stavb za izobraževanje, 317 bolnišnic, 73 enodružinskih hiš, 984 stanovanjskih blokov, 504 športni objekti ter 117 hotelov in restavracij.
Stavbe so v študiji razporedili v štiri razrede: razred A je najmanj tvegan, razred D–G pa najbolj. Zadnji razred glede na študijo predstavlja "nedopustno tveganje" z vidika potresne varnosti.
Glede na študijo je v razredu D–G med drugim 92 odstotkov analiziranih slovenskih bolnišnic, 80 odstotkov analiziranih stavb, namenjenih za izobraževanje, in 89 odstotkov analiziranih zgradb s pisarnami.
Nekaj je število stavb, drugo pa površina
Avtorji študije pa so analizirali posamezne zgradbe tudi glede na njihovo površino, ki je namenjena posamezni dejavnosti. Tako je pri enodružinskih hišah 65 odstotkov površin stavb v razredu tveganja D–G, kar pomeni nedopustno tveganje, pri stanovanjskih blokih pa je ta delež celo 92 odstotkov.
Tudi stavbe s pisarnami in stavbe za izobraževanje imajo visok odstotek površin stavb v razredu tveganja D–G, in sicer 86 odstotkov.
Kar 96 odstotkov površin bolnišnic je v razredu D–G, kar pomeni, da je tveganje za te objekte izjemno visoko.
Hoteli in restavracije ter športni objekti imajo prav tako visok odstotek površin stavb v razredu tveganja D–G (83 odstotkov oziroma 73 odstotkov stavb). Za prodajalne je tveganje nekoliko nižje s 47 odstotki površin stavb v razredu D–G, medtem ko imajo stavbe v kategoriji "druge rabe" 79 odstotkov površin stavb v razredu tveganja D–G.
"Čeprav je nekaj razlik v tveganju za različne kategorije rabe stavb, v vseh kategorijah prevladujejo stavbe v razredu D–G, kar pomeni, da je izid seizmičnega stresnega testa negativen," so zapisali avtorji študije in dodali, da je s potresne izkaznice stavbnega fonda širšega javnega sektorja mogoče razbrati, da je potresno tveganje stavbnega fonda nesprejemljivo za 4.650 stavb, ki predstavljajo 83 odstotkov celotne skupne površine stavbnega fonda.
Da potresna varnost v Sloveniji ni nezanemarljiv dejavnik, pravi tudi stroka. "Slovenija je država s srednjo potresno ogroženostjo," je v intervjuju za Siol.net dejala seizmologinja na Arsu Barbara Šket Motnikar. Velik dejavnik pri ocenjevanju potencialnih posledic potresov pa je tudi protipotresna gradnja. Kot je v intervjuju za Siol.net dejal profesor z ljubljanske gradbene fakultete Matjaž Dolšek, je v 21. stoletju govoriti o tem, da je potres naravna nesreča, vsaj neodgovorno.
"Večino težav je ustvaril človek z neustrezno gradnjo. Danes znamo zgraditi potresno odporne objekte," je poudaril Dolšek, ki je skupaj z ekipo s fakultete za ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravil študijo Seizmičnega stresnega testa stavbnega fonda širšega javnega sektorja na osnovi nizke stopnje poznavanja stavb. In kakšni so rezultati? Kot je dejal Dolšek v intervjuju, je "stanje glede potresne odpornosti kar precej alarmantno."
Kaj bi bilo, če bi bile samo novogradnje?
Avtorji študije so za primerjavo analizirali tudi primer, če bi bil stavbni fond širšega javnega sektorja nov. V tem primeru so za vse stavbe upoštevali, da so grajene po letu 2008, ko je stopil v veljavo gradbeni standard Evrokod 8. Ugotovili so, da je potresno tveganje obstoječega stavbnega fonda glede na nov stavbni fond prekoračeno za približno 800 odstotkov v primeru pričakovane letne škode v evrih ter 900 odstotkov v primeru potencialne izgube človeških življenj. Oziroma poenostavljeno povedano, če bi bile vse stavbe razširjenega javnega sektorja zgrajene po letu 2008, bi bila finančna škoda v primeru potresa tudi do osemkrat manjša, izguba življenj pa devetkrat manjša.
"Tudi ta primerjava kaže na dejstvo, da je stavbni fond širšega javnega sektorja z vidika potresne odpornosti izpostavljen nedopustnemu tveganju, zato je treba stavbe sistematično utrjevati ali nadomestiti z novimi. Tako bi lahko okrepili potresno odpornost stavbnega fonda na dolgoročno sprejemljivo raven," je še zapisano v študiji.
Evrokod 8 je gradbeni standard za projektiranje potresnoodpornih konstrukcij, ki je v Sloveniji v veljavi od leta 2008. Prvič so se predpisi za protipotresno gradnjo na slovenskih tleh pojavili leta 1964 v Jugoslaviji. Večji napredek glede protipotresne gradnje se je zgodil tudi leta 1981 z uveljavitvijo novih predpisov.
"Verjetno bo treba precej pospešiti tudi gradnjo novih stavb, ki se je po letu 2008 izjemno upočasnila, za kar ne vidimo tehtnega razloga. V zadnjih šestnajstih letih se z novimi stavbami v povprečju nadomešča zgolj 0,5 odstotka površin obstoječega stavbnega fonda širšega javnega sektorja (ŠJS) na leto," so starost fonda stavb komentirali avtorji študije.
