Voliti med počitnicami ali počitnikovati med volitvami, to je zdaj vprašanje

En od argumentov, zakaj naj volitve v tem času ne bi bile regularne, je namreč ta, da bodo te med poletnimi počitnicami. Je ta argument upravičen? Že hiter izračun pokaže, da morda ni čisto tako. Koliko ljudi bo dejansko na počitnicah 13. julija? Če po spletu pregledate ankete iz zadnjih let, kje in kako bodo Slovenci preživeli poletne počitnice, lahko ugotovite, da jih približno polovica niti ne bo počitnikovala. Dopust bodo preživeli doma ali pa celo v službi. Letošnje ankete na to temo še nisem našel, vendar domnevam, da bo, glede na še hujšo krizo, takih še več. Za polovico volivcev torej ne bi smelo biti dileme, ali bodo 13. julija doma ali ne. Kaj pa druga polovica? Julij in avgust skupaj trajata deset tednov, Slovenci pa si v tem obdobju običajno privoščimo dva tedna počitnic. Nekateri morda tudi tri, a ti so že redki. Matematična razdelitev dvotedenskih terminov prek poletnega obdobja torej pokaže, da naj sredi julija na dopustu ne bi bila več kot petina tistih, ki si bodo letos počitnice sploh privoščili. To znaša nekako desetino vseh volivcev. Kar nekaj počitnikarjev bo na počitnice odšlo šele ob koncu tedna, v katerem bodo volitve (menjave v počitniških nastanitvah so običajno konec tedna, v soboto ali nedeljo), kar pomeni, da se lahko, če so dovolj motivirani in organizirani, udeležijo predčasnih volitev v toku delovnega tedna. Kar nekaj drugih bo dopustovalo relativno blizu doma, torej v Sloveniji ali samo malo za mejo, to pa vedo že zdaj, kar pomeni, da lahko svojo volilno obveznost opravijo po pošti ali pa se morda izjemoma pripeljejo na volitve. Tudi tu je vse stvar motiva. Če pod vsem skupaj potegnemo črto, ni realno, da bi razpisani julijski termin volitev zaradi rednih poletnih dopustov dejansko onemogočil bistveno več kot pet odstotkov vseh volivcev. Vikend turisti Volilna udeležba na evropskih volitvah (manj kot četrtina udeležbe) in volilna udeležba na pravkar preteklem referendumu (komaj nekaj več desetina udeležencev) pa sta pokazali, da je t. i. vikend turizem lahko celo pomembnejši faktor za neudeležbo volivcev kot pa poletne počitnice. Komaj desetina udeležencev referenduma prejšnjo nedeljo namreč jasno kaže, da težave za visoko udeležbo na volitvah ne predstavlja samo poletje kot tako, ampak praktično katerikoli sončni in topli konec tedna od prvomajskih praznikov naprej. Sam lahko to potrdim iz osebne izkušnje. Preteklo soboto pozno dopoldan sva se s starejšim sinom zapeljala proti Primorju, da bi se še pred kosilom vzpela na Nanos in od tam pogledala proti morju. Računala sva, da bova do vznožja potrebovala dobre pol ure, a sva potrebovala debelo uro. Razlog? Zastoji in gost promet na primorski avtocesti, ki je še v soboto sredi dneva komaj požirala pločevino vikend izletnikov. Samo mislim si lahko, kako je bilo v petek popoldan in v soboto zjutraj in kako bo ob prihodnjih koncih tedna, ko se bo morje že segrelo za prijetno namakanje v njem. V nedeljo smo družinsko odšli na enega od škofjeloških kucljev. Na poldrugem tisočaku je bilo sredi dneva več kot 25 stopinj in pri koči si imel občutek, da so ta dan vsi v hribih. Tudi vrnitev proti Ljubljani je trajala veliko dalj časa kot običajno, saj je Maraton Franja zablokiral ravno "našo" cesto. Domov smo se prikotalili šele pozno popoldan, malo pred iztekom referenduma.

Slovenija, moja dežela Slovenija je pač taka dežela, ki povprečnemu rekreativcu, ki se želi čez konec tedna malo "preluftati", omogoča, da je prej kot v eni uri že ob vznožju kakega hriba ali celo na njem, v uri ali dveh pa že pri najbližji morski obali – in to skoraj ne glede na to, s katerega konca naše dežele je.

Kot kažejo trendi obiskovanja vse večjega števila raznoraznih prireditev ob koncu tedna, od športnih do zabavnih, Slovenci vse bolj postajamo "outdoor" narod, ki lepe konce tedna preživlja zunaj. To velja za celotno obdobje od sredine maja do sredine septembra, zato so praktično katerekoli volitve v tem terminu enako problematične v primeru, da je na volilni konec tedna lepo vreme. So zaradi tega potencialne julijske državnozborske volitve dodatno hendikepirane v primerjavi z evropskimi volitvami in referendumom? Komaj kaj. Tako pri enih kot pri drugih in tretjih gre predvsem za to, ali se jih zares želimo udeležiti.

Tako preprosto je to.

Počitnice kot priložnost Seveda lahko to žogo podaljšamo še naprej in volitve med počitnicami uzremo celo v pozitivni luči. V jesenskem, zimskem in spomladanskem času smo, veliko bolj kot poleti, izpostavljeni hudemu delovnemu ritmu čez dan, družinski logistiki popoldan, drugim obveznostim pa ob večerih. Vse skupaj dejansko malo popusti šele ob koncu šole. Tako sta druga polovica junija in prva polovica julija v resnici tisti čas v letu, ko lahko lažje zadihamo in se resneje posvetimo tudi kakšnim drugim projektom zunaj običajne življenjske rutine. Kaj to pomeni v praksi? Morda to, da si bomo namesto (zgolj) spremljanja televizijskih soočenj, ki jih običajno uporabljamo kot ključni del naše volilne odločitve, lahko v tem obdobju vzeli več časa za natančnejši pregled volilnih programov, ki jih bodo ponujale stranke. Ali pa morda to, da si bomo tokrat lahko bolje ogledali in preučili druge člane strank poleg tistih, ki predstavljajo njihov najbolj znani obraz. Najbrž mislite, da se šalim, a sam bom letošnje volitve vzel kot priložnost, da svoji odločitvi, koga bom volil, namenim več časa kot do zdaj, to pa zato, ker ga bom imel več tudi na razpolago.

Tudi tokrat gre zgolj za vprašanje perspektive. Izbira je vaša.