Prestrašeni Avstrijci že kujejo nov sistem

Zadnji, 54. krog hokejske lige EBEL je dal še zadnje odgovore, kdo bo potoval v končnico, kdo bo v tej igral s kom in kdo bo imel prednost domačega igrišča. Največji osmoljenci so Avstrijci, ki imajo prvenstvo še vedno za domače, a tekmeci so jim še enkrat dokazali, da denar ni vse. Že zdaj je jasno, da bodo možnosti za naslov prvaka za neavstrijske ekipe veliko večje, končni razplet rednega dela je poskrbel za to, da bodo (ne)avstrijske ekipe v četrtfinalu igrale med seboj, kar pomeni po dve (ne)avstrijski ekipi v polfinalu. A pot bo dolga, še posebej, če bodo ''pravico na ledu delili'' avstrijski sodniki, ki ne bodo zlahka predali naslova Neavstrijcem …

Olimpija se je vse do zadnjega kroga borila za prednost domačega igrišča, a ji na koncu do tega ni uspelo priti. Natančneje jo je od prednosti domačega igrišča ločilo nekaj več kot sedem minut, a je v Salzburgu prišlo do izenačenja in podaljška, kar pa je bilo premalo. Na koncu so ''zmaji'' končali na šestem mestu, ki jim je v končnici prinesel najbolj oddaljeno prizorišče, Szekesfehervar na Madžarskem. Ta nikomur ne ustreza, tako tudi ne Ljubljančanom. Ti bodo morali pokazati vse svoje znanje, da se prebijejo naprej. Recept ni preprost, SAPA se zanaša na ubijalske protinapade, ki se kot po pravilu končajo z zadetkom v nasprotnikovi mreži. Neatraktivno, a učinkovito. Odločala bo disciplina, ki se bo tokrat začela že v napadalni tretjini, v kateri ljubljanski hokejisti ne bodo smeli delati napak in prepoceni podarjati ploščkov nasprotniku. Finskemu strategu bi še kako prišla prav poškodovana Aleš Mušič in Matej Hočevar, ki v obrambi naredita ogromno dela, v tej sezoni pa sta učinkovita tudi v napadu. Prav v tem bodo imeli priložnost za dokazovanje mladi igralci, saj je sezono že končal Anže Ropret, nastopi Brocka McBrida pa so pod vprašajem.

Drug slovenski predstavnik z Jesenic je bil odpisan že dalj časa. A ne zaradi igralcev, kriva je plačilna nedisciplina, s katero so se igralci ukvarjali že vse od začetka sezone. Ko je vodstvo EBEL prisililo vodilne može, da izplačajo obljubljene zneske, so mladi, neizkušeni igralci dokazali, da so povsem konkurenčni, in premešali štrene nasprotnikom. To so najbolje okusili Gradčani, ki so v kvalifikacijski skupini dvakrat izgubili medsebojna obračuna, bili pred zadnjim krogom praktično v končnici, a se je zgodil eden od redkih scenarijev, ki je pomenil, da je sezone konec. ''Železarji'' so dokazali, da imajo pred sabo na igrišču lepo prihodnost, ki pa ni odvisna le od njihovih sposobnosti. Odvisna je od vodilnih mož, ki bodo morali reči bobu bob in poiskati pot, da bodo navijači tudi v prihodnje gledali EBEL v Podmežakli. A bodo morali hitro zavihati rokave in začrtati smernice za naprej.

Če se za konec ozremo na sistem tekmovanja, hitro pridemo do spoznanja, da je neprimeren. Zadnji del z dvema skupinama in izbrisom točk po prvem delu ponuja preveč taktiziranja in preračunavanja. Na primer: ekipa v prvem delu ne pokaže nič, nato pa se za drugi del okrepi z zares dobrimi igralci in morda celo osvoji naslov prvaka … Za prvake sistem, ki jim je pisan na kožo, za ekipo, ki je konstanta celotno sezono, pa povsem nepošten.