Torek, 26. 3. 2019, 11.11
5 let, 8 mesecev
Miha Mazzini: Bojmo se janičarjev!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,06
87
Tomio Okamura se je rodil češki materi v Tokiu in tam preživel svojih prvih deset let, nato se je mama preselila na Češko, in to v mestece, ki ima 700 prebivalcev. Postal bo vodja skrajne desnice.
V teh časih obujenega nacionalizma in razpadanja na skupine bi vas rad opozoril na dejstvo, ki smo ga v šoli slišali večkrat: pri biologiji, zgodovini in še pri kakšni družbeni vedi, kot je sociologija, ampak je videti, da smo ga povsem pozabili. Naj vam torej osvežim znanje, prav bo prišlo.
Sedel sem v kotu majhne gostilne na severu Češke in pisal. Prostor je bil idealen za delo. Skoraj prazen, za točilnim pultom so sedeli stalni gostje, ki so si že zdavnaj povedali, kar so si imeli povedati, ter so zdaj v upočasnjenem posnetku kimali drug drugemu in počasi srkali pivo. Natakarica je gledala v telefon in nam ni posvečala pozornosti.
Zatopil sem se v pisanje in trajalo je, da sem zaznal hrup. Na TV-zaslonu se je pojavil nekdo, ki so ga gostje hoteli slišali, natakarica je privila televizor in gospod na ekranu je grmel dandanes običajne stvari, saj veste, v slogu čista rasa, stop imigraciji, ven iz EU in podobno. Ti govori so med narodi izmenljivi. Le da je bil ta gospod ... Ahm ...
Gostje za točilnim pultom so se razživeli: "Tako je! Nočemo tujcev! Kradejo nam delo!"
(Čeprav sem bil jaz edini, ki je v tisti gostilni še do pred nekaj minutami delal.)
Običajni nacionalistični govor in odziv, porečete. Vendar na Češkem - tako nerealen, tako bizaren, skoraj neverjeten: na zaslonu Vodja, ki grmi proti tujcem, pod njim glave podanikov, ki navdušeno kimajo.
Le da je vodja ... Ahm.
Preveril sem očala, ali se mi niso kaj pokvarila. A tudi brez njih je bil Vodja še kar ... Ahm.
"Kdo pa je bil tisti gospod?" sem vprašal. "O!" so rekli, "borec za čisto Češko!"
Ko je bilo posnetka konec, je natakarica utišala televizor, gostje so se pomirili, dokončal sem poglavje, ko pa sem pri blagajni plačeval, sem malce pokramljal z možakarji pri točilnem pultu.
"Kdo pa je bil tisti gospod?" sem vprašal.
"O!" so rekli, "borec za čisto Češko!"
"Aha," sem rekel, "ampak kako naj rečem, a ni ... oprostite, mar ni ... Japonec?"
"Seveda," so me debelo pogledali, "Japonec je, ampak naš!"
"Aha," sem rekel in šel.
Prizor, ki ga ne bom pozabil, prosim, podoživite ga z menoj. Na zaslonu češke televizije Japonec pridiga proti tujcem, Čehi pa mu ploskajo.
Kot pravi kitajska kletvica: daj Bog, da bi živel v zanimivih časih.
Tomio Okamura bo postal vodja skrajne desnice.
Tomio Okamura
Wikipedija beleži, da se je Tomio Okamura rodil češki materi v Tokiu in tam preživel svojih prvih deset let, nato pa se je mama preselila na Češko, in to v mestece, ki ima 700 prebivalcev. Menda so reveža tako maltretirali, da je jecljal do svojega 22. leta.
Zdaj porečete: on je torej pravi človek, ki ve, kako težko je tujcu v tuji deželi.
To je človek empatije in simpatije, človek, ki bo naredil vse, da bo drugim tujcem lažje.
Nasprotno, postal bo vodja skrajne desnice.
Pripadnost
V šoli smo slišali, da je človek družbeno bitje. Pri biologiji so nam razložili, da določanje pripadnosti skupini poteka že na predzavedni ravni, in ne nasedajte sodobnemu individualizmu. Pod kožo smo še naprej krvavi in pradavni in hočemo pripadati.
Vsaka skupina ima vsaj grobe standarde, da lahko loči, kdo ji pripada in kdo ne. Če mislite, da ustrezate vsem standardom, potem vam je jasno, kam ste umeščeni. Enako velja, če mislite, da nikakor ne ustrezate, očitno torej pripadate neki drugi skupini.
Težava nastane, če mislite, da ste v vmesnem območju – skoraj v skupini, ampak ne čisto. Sploh če kriterij, ki ga skupina glasno poudarja, ni tudi vaš, a to lahko skrijete. Kar pomeni, da živite v neprestanem strahu, kdaj vas bodo odkrili, zato morate ves čas preusmerjati pozornost s sebe na koga drugega. Ne morete biti le pripadnik, morate biti pripadnik na kvadrat. Manj ste prepričani o lastni pripadnosti, bolj ste zagnani zanjo (Abrams, 2013) in več sovražnikov skupine najdete, bolj se vam zdi mogoče, da vas ne bodo odkrili kot podtaknjenca.
Ne prezrite, da sem v prejšnjih odstavkih trikrat omenil "mislite" – gre za ponotranjena, nenapisana pravila, po katerih primerjate sami sebe, in ni nujno, da vas po njih sodi še kdo drug. Čisto mogoče je, da po nepotrebnem tečete na neskončnem hrčkovem kolesu samopotrjevanja pripadnosti.
"Čisto mogoče je, da po nepotrebnem tečete na neskončnem hrčkovem kolesu samopotrjevanja pripadnosti."
Primeri iz prakse
In tako poglejmo proti naši zahodni sosedi Italiji, kjer fašisti spet veselo korakajo. Vodi jih Francesco Clun (vir). Ja, ponovite njegov priimek na glas. No, dajte.
Dobro, poglejmo na drugo stran in poslušajmo kakšen Orbanov govor: neprestano govori o Evropi in o tem, kako jo morajo Madžari braniti. Vsekakor, saj so prišli zadnji, daleč za Arabci na Pirenejski polotok (vir).
Če smo že pri sosedih, moški del družine Kvaternik je bil tesno povezan z ustaškim gibanjem, čeprav oziroma ravno zato, ker so bili pokristjanjenega judovskega rodu. Ko smo že pri drugi svetovni vojni, omenimo SS-oficirja, za katerega zgodovinarji pravijo, da je bil "največji zločinec v najbolj zločinski organizaciji vseh časov" in ga celo duhovnik ni hotel pokopati v posvečeni zemlji. Njegovo ime je bilo Odilo Globočnik iz Tržiča.
In tako dalje in tako naprej.
Dobro, poglejmo na drugo stran in poslušajmo kakšen Orbanov govor: neprestano govori o Evropi in o tem, kako jo morajo Madžari braniti.
Kar nas privede do janičarjev, elitnih vojakov otomanskega cesarstva. Začeli so jih trenirati že kot otroke, a ne lastne, marveč ugrabljene iz krščanskih dežel. To priča o velikem poznavanju človeške duše: nihče si ne želi bolj pripadati kot otrok, saj je od tega odvisno njegovo življenje. In če vas nenadoma postavijo v popolnoma drugo skupino, se boste borili do zadnje kaplje krvi, da vas ne izvržejo, saj ne morete več nikamor – odrasli ste, ne morete nazaj v prejšnjo kulturo in lahko le upate, da boste zadosti zagnani in fanatični, da vas nova skupina ne zavrže.
Tomio Okamura se na Japonsko vsekakor ne more vrniti. Tam imajo neprimerno manj simpatij do mešanih zakonov kot na Češkem.
Za pripadnost tudi umiramo
Lani smo praznovali stoletnico konca prve svetovne vojne. Iz vraževernih razlogov se je končala enajsto uro enajstega dne enajstega meseca (vir) in zadnji vojak je padel minuto prej, torej ob 10.59. Bil je pripadnik ameriške vojske, skupaj s svojimi kolegi in nasprotniki na drugi strani je čepel v jarku in čakal usodno minuto. Nato ga je navdal nemir, češ, saj nisem ustrelil niti enega Nemca. Kolegi so ga poskušali zadržati, pa je stekel čez nikogaršnjo zemljo in streljal na nasprotnika. Ti so mu mahali, vpili, konec je, konec, a ameriški vojak je hotel ubiti tistega svojega Nemca, vsaj enega, nato pa so Nemci seveda sprožili mitraljez in ga prerešetali.
Njegovo ime je bilo Henry Gunther in ja, bil je nemškega rodu.
Nauk
Če opazite, da glede katerekoli teme sogovornik drsi v skrajnost, celo fanatizem, potem previdno: pripeljali ste ga na skrito mino in nočete, da bi vam eksplodirala v obraz. Verjetno se je ne zaveda niti sam. Če bi se je, bi jo s tem odmontiral in fanatizem bi izginil.
Slovenska skrajna desnica
V Sloveniji je bila ustanovljena skrajno desna stranka Domovinska liga. Tako bo po slovenskih gostilnah natakarica morala privijati glasnost, ko bo njen vodja Bernard Brščič, potomec hrvaškega priseljenca (vir), grmel o čisti rasi, proti priseljencem in bodo stalni gostje navdušeno kimali.
Moti me le to, da Čehov ne moremo prekositi. Vedno smo bili pred njimi in se s tem bahali, zdaj se bomo pa vdali ali kaj? Mar res ne moremo najti Marsovca, ki nam bo pridigal o čisti rasi? Ali pa robota, narejenega na Kitajskem, iz delov, uvoženih z vsega sveta, ki nam bo govoril, kaj pomeni biti pravi Slovenec?
"V Sloveniji je bila ustanovljena skrajno desna stranka Domovinska liga. Tako bo po slovenskih gostilnah natakarica morala privijati glasnost, ko bo njen vodja Bernard Brščič, potomec hrvaškega priseljenca, grmel o čisti rasi, proti priseljencem in bodo stalni gostje navdušeno kimali."
87