Sobota, 28. 9. 2024, 21.52
2 meseca, 2 tedna
Mateja Malnar Štembal: Šolski vplivneži so na koncu cenejši in pomembnejši od spletnih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,02
Septembra je vedno tudi veliko govora o poslanstvu učiteljskega poklica, kar je seveda zelo nujno, vendar zgolj poslanstvo ne plača položnic. Nujno je zavedanje o vlogi učiteljev v družbi in njena krepitev.
Novo šolsko leto vsako leto poskrbi za nov polet, za nov zagon. Prvi september je v današnjem tempu življenja sicer že daljni spomin. Učenci in dijaki so že dodobra zakorakali v novo šolsko leto, za študente je začetek pred vrati.
Pred vrati je tudi 5. oktober, svetovni dan učiteljev. Na ta dan leta 1966 sta Unesco in Mednarodna organizacija za delo sprejela priporočila o položaju učiteljev, ki naj bi veljala še danes. Ta priporočila jasno določajo pravice in dolžnosti vzgojiteljev in učiteljev ter govorijo o položaju, ki bi ga ti glede na zahtevnost dela morali imeti v družbi. Pa ga žal nimajo.
Lanski slogan svetovnega dneva učiteljev je bil "Brez učiteljic in učiteljev ni izobraževanja". In še kako res je. Žal se tako kot v mnogih državah tudi v Sloveniji soočamo s pomanjkanjem tega kadra. Medtem ko je v šolskem letu 2021/22 po podatkih državnega statističnega urada v osnovnih šolah poučevalo 19.614 učiteljev, se je njihovo število v prejšnjem šolskem letu zmanjšalo na 18.610, čeprav se je število osnovnošolcev v primerjavi s prejšnjim letom povečalo.
V dneh tik pred prvim septembrom različni (politični) odločevalci kar tekmujejo, kdo bo zaželel boljšo popotnico učenkam in učencem ob novem šolskem letu – od prometne varnosti do pomena znanja in učenja. Vse lepo in prav.
Vendar pa ob vseh tem pogrešam kakšno besedo več učiteljicam in učiteljem, profesoricam in profesorjem, drugim zaposlenim v izobraževalnem sistemu. Z eno besedo šolnikom. Tako kot zdravstvo ne more brez strežnic in tehnikov, tako tudi šolstvo ne more brez drugih podpornih delavcev, ki prispevajo k izobraževanju mladih. Šolski kader ne vključuje le učiteljev, temveč tudi svetovalne delavce, knjižničarje, kuharje in čistilke, ki prav tako skrbijo za dobro delovanje šolskega okolja.
Poslanstvo ne plača položnic
Septembra je vedno tudi veliko govora o poslanstvu učiteljskega poklica, kar je spet seveda zelo nujno, vendar zgolj poslanstvo ne plača položnic. Nujno je zavedanje o vlogi učiteljev v družbi in njena krepitev.
Denarna nagrada ne more biti edini dejavnik, je pa treba vedeti, da so glede na statistiko OECD letne plače učiteljev v Sloveniji nižje od povprečja, prav tako je delež BDP, ki ga država namenja izobraževanju, upadel s 6,2 na 4,6 %.
Glede na statistiko OECD so letne plače učiteljev v Sloveniji nižje od povprečja.
Današnji izzivi učiteljskega poklica presegajo le finančno nagrajevanje – ključna je tudi družbena vrednost poklica. Mlade generacije pri odločanju za poklic ne postavljajo denarja na prvo mesto. Pred njim so smiselnost dela, ugled poklica ter ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.
Otroci so naše največje bogastvo
Kaj pa smo pripravljeni narediti za tiste, ki skrbijo za naše največje bogastvo? Jih je družba pripravljena nagraditi, jim priznati, da pravzaprav povezujejo družbo? Jim pustiti avtonomijo pri delu ali jih zaradi te še toliko raje zaklepa v verige in jim diha za ovratnik?
Težko je najti še kak poklic, ki bi bil pod tako strogo in natančno lupo kot učiteljski. Poleg različnih pravilnikov, inšpekcij in nadzora ministrstva so učitelji pogosto tarče staršev, ki posegajo v njihovo delo z odvetniki ali anonimkami. Te zadeve, ki velikokrat nimajo resnične podlage, od učiteljev zahtevajo veliko časa in energije. Ko se izkaže, da obtožbe niso upravičene, ostanejo negativni vplivi – izčrpanost učiteljev in poslabšana podoba, ki je bila medtem že vržena v slabo luč.
TALIS (Teaching and Learning International Survey) je denimo največja mednarodna raziskava, ki proučuje delovne pogoje in izobraževalne prakse ter zbira pomembne podatke o izzivih in možnostih za izboljšanje kakovosti izobraževanja po vsem svetu. Opravlja se vsakih šest let. TALIS 2018 je zajel približno 260 tisoč učiteljev v 15 tisoč šolah v 48 izobraževalnih sistemih ter pokazal, da evropski učitelji in ravnatelji poročajo o številnih podobnih izzivih, kot so preobremenjenost, pomanjkanje podpore in potreba po nadaljnjem strokovnem izobraževanju. Slovenski učitelji so denimo poročali o nižjem občutku lastne vrednosti poklica – le 4 % jih meni, da družba ceni njihov prispevek, kar je pod povprečjem EU (18 %).
Mednarodna raziskava je pokazala, da evropski učitelji in ravnatelji poročajo o številnih podobnih izzivih, kot so preobremenjenost, pomanjkanje podpore in potreba po nadaljnjem strokovnem izobraževanju.
Raziskava o zadovoljstvu na delovnem mestu med pedagoškimi delavci v slovenskih osnovnih šolah, izvedena med januarjem in marcem 2023, je zajela 629 učiteljev in ugotovila, da učitelje najbolj osrečujejo uspehi učencev (15 %) in dobri odnosi z njimi (14 %). Glavne težave pa predstavljajo moteče vedenje učencev (17 %), pritiski staršev (9 %) in birokracija. Učitelji si želijo manj administrativnih nalog, večjo avtonomijo pri delu ter boljšo organizacijo delovnega časa, kar bi povečalo njihovo zadovoljstvo in učinkovitost.
Raziskava jasno kaže, da je treba več pozornosti nameniti razbremenitvi učiteljev in ravnateljev, predvsem na področju birokracije in administracije, ter izboljšanju pogojev za boljše psihično zdravje in učinkovitost vseh zaposlenih v šolstvu.
Učitelji vplivneži
Se še spomnite, kaj ste želeli postati, ko ste bili majhni? Eden od mojih zaželenih poklicev, poleg novinarke, je bil tudi učiteljica. Malo za šalo, malo zares – tudi jaz sem se soočila s težkimi pogoji dela in me je to morebiti odvrnilo od tega poklica. Na počitnicah pri babici sta namreč leto in pol starejši sestrični zasedli "učilnici" v kuhinji in dnevni sobi, meni pa je bil na voljo hodnik.
Še vedno se tudi živo spominjam učiteljice iz prvega razreda, Olge Žitnik. Saj veste: prve ne pozabiš nikoli. Verjamem, da tudi danes obstaja ogromno takšnih učiteljev in učiteljic, ki so otrokom in mladostnikom za vzor, in da njihova predanost pušča neizbrisen pečat na prihodnjih generacijah.
Nedavno me je znanka opozorila na kampanjo telekomunikacijske družbe za srbski trg, kjer so vzgojiteljem, učiteljem in profesorjem ponudili ugodnost enoletnega brezplačnega internetnega dostopa. V kampanji so jih prepoznali kot najpomembnejše vplivneže, ki vsak dan spreminjajo svet, lekcijo za lekcijo. Pozvali so tudi k deljenju zgodb o učiteljih, ki tiho vstopijo v naše življenje, a pustijo velik pečat. Ocenili so, da so to ljudje, ki nas naučijo pomembnih lekcij, nas usmerijo v prihodnost in se nam močno vtisnejo v srce in da so prav oni naši najpomembnejši "influencerji".
Starševstvo oziroma vzgoja bi moralo biti tista prva "interesna dejavnost", kamor vsak starš vpiše svojega otroka, saj otroci največ življenjskih lekcij in vrednot dobijo doma.
Tudi v Sloveniji poznamo pobudo "Učitelj sem! Učiteljica sem!", ki je leta 2019 nastala pod okriljem nacionalne platforme Partnerstvo za spremembe in AmCham Slovenija. Cilj te pobude, ki širi dobre prakse učiteljev in učiteljic v slovenskih šolah, je prav tako dati glas učiteljem, ki z izjemno predanostjo iščejo najboljše v učencih in so lahko vzorniki prihodnjim generacijam učiteljev.
Naj bo starševstvo prva interesna dejavnost
Šola ne more nadomestiti pomanjkanja vzgoje. Otroke moramo vzgajati doma. Šola je izobraževalna institucija, nadgradnja starševske vzgoje. Starševstvo oziroma vzgoja bi moralo biti tista prva "interesna dejavnost", kamor vsak starš vpiše svojega otroka, saj otroci največ življenjskih lekcij in vrednot dobijo doma.
Kot mama 22-letnika bi staršem svetovala, naj zaupajo pedagoškemu kadru. Naj bodo pozorni, a naj zaupajo. Učitelji so neprecenljivi pri poučevanju, a brez podpore doma ne morejo nadomestiti primanjkljaja vzgoje in čustvene opore.
Ključnega pomena je, da otroke že doma naučimo spoštovanja do učiteljev in vzpostavljanja pozitivnega odnosa do šole. Pogosto se zgodi, da starši pred otroki kritizirajo učitelje, kar lahko pri otrocih poruši spoštovanje do avtoritet in vpliva na njihov odnos do učenja. Namesto tega bi morali težave reševati mirno in neposredno z učitelji, brez vrednostnih sodb pred otroki.
Na dolgi rok bodo otroci, ki se naučijo spoštovati svoje učitelje, bolj uspešni in zadovoljni v šoli ter življenju.
Za navdih lahko vzamemo besede Marije Terezije, ki je že leta 1774 uvedla splošno šolsko obveznost. "Samo od izobraženega človeka lahko pričakuješ napredek," je rekla. Naj nam bo vodilo, da izobraževanje ni le naloga šole, temveč skupen projekt staršev in učiteljev.
Mateja Malnar Štembal, naravno inteligentna zgodovinarka, strokovnjakinja za komuniciranje, podpredsednica Združenja ONA VE. Ljubiteljica zgodnjega vstajanja, sončnih vzhodov in zahodov, hvaležna za življenje in za vse sekunde v njem.
