Borut Štrukelj: Katja je tragedija. Vzdržimo.

Seveda teoretični izračuni predvidevajo nadaljevanje cepljenja, ki se v povprečju v EU približuje 70 odstotkom polno cepljenih, veliko ljudi pa se okuži tudi po naravni poti, torej cepljenim lahko dodamo prebolele. Zanimivo je, da so trenutne razmere precepljenih najboljše v članicah EU, ki pripadajo skandinavskim deželam, izjemno visoko stopnjo precepljenosti pa izkazujeta tudi Portugalska (85 odstotkov) in Malta (83 odstotkov), pri čemer so vladni organi v vsaki od članic ubrali nekoliko drugačno strategijo. In seveda so temperamentni Portugalci značajsko popolnoma drugačni od Dancev ali Švedov. Kje je torej skupni imenovalec uspeha? Medtem ko na Portugalskem prebivalci zaupajo zdravstvenemu sistemu predvsem zaradi izjemnega števila žrtev v prvem valu, ko cepiv še ni bilo na razpolago, pa so na Švedskem ubrali popolnoma drugačen pristop na začetku, s sproščanjem družbenega in javnega življenja. Davek, ki so ga plačali po prvem valu, je bil sicer bistveno večji od drugih skandinavskih držav, ki so uvedle bolj restriktivne ukrepe, so pa takoj, ko je bilo na razpolago prvo cepivo, množično pristopili k cepljenju. In to velja tudi za druge države z veliko precepljenostjo: osebna odgovornost, zaupanje v stroko in sistem. 

In kje smo pri pogledu in uporabi cepiv v Sloveniji? Da bi razumeli odnos prebivalcev Slovenije do cepljenja, moramo iti z zgodovinskim pogledom nekaj let nazaj, pred pojav pandemije covid-19. Medtem ko se je v povprečju proti sezonski gripi v skandinavskih deželah, s katerimi se radi primerjamo, cepilo vsako leto okoli 60 odstotkov odrasle populacije, je bilo leta 2019 v Sloveniji proti sezonski gripi cepljenih le 5,8 odstotka odraslih posameznikov. V prvem valu epidemije novega koronavirusa pa se je za cepljenje proti sezonski gripi odločilo že 14 odstotkov vseh odraslih, bi se jih pa še več, če ne bi cepiva preprosto zmanjkalo.

S tem primerom želim le orisati relativni konservativni pogled na cepljenje v Sloveniji na splošno. Pri tem seveda vsi vemo, da smo s cepivi izkoreninili smrtonosne črne koze, da otroške paralize, ki je vsako leto vzela več milijonov mladih življenj, ni več, da se moramo cepiti proti ošpicam, sicer lahko epidemija spet izbruhne. Pa vendar, če je le mogoče, poskušamo uvedbo cepljenja povezati s politično-strankarskimi vprašanji. Zakaj? Ker Slovenci pač nimamo odnosa do svojih oblasti! V vsej zgodovini smo imeli bolj ali manj "tujo" oblast, ki jo je bilo treba tako ali drugače prelisičiti. Preprosto, tradicijo državotvornosti, ki se kaže tudi v osebni odgovornosti in spoštovanju vseh državljanov, šele gradimo. In žal se je zgodila epidemija, kjer so pričakovanja demokratičnih svoboščin pri nekaterih posameznikih postavljena v drugačno luč, kot bi bila v državah z dolgo demokracijo in spoštovanjem enakosti. Tudi zato je prav, da vztrajamo pri prostovoljnem, a odgovornem cepljenju. Odgovornem do sebe in drugih. Tako, kot to delajo v skandinavskih državah, kjer statistika prikazuje izjemne uspehe.

Seveda statistika mladi Katji, ki je, kot se bo verjetno izkazalo po opravljeni patološki analizi, umrla zaradi cepiva Janssen, nič ne pomaga. Je žrtev, zgodila se je tragedija in na tem mestu še enkrat izrekam sožalje družini in prijateljem. Kot profesor za biološka zdravila in cepiva vsako leto povem sicer grobo dejstvo, a tako je: na en milijon cepljenih, ne glede na vrsto cepiva, bo ena smrtna žrtev!  Poskusimo narediti vse, da teh žrtev ne bo, stopimo skupaj in premagajmo to bolezen, kot smo jih že veliko doslej. Prišli bodo novi patogeni, novi virusi in le znanost bo tista, ki bo omogočila preživetje vseh nas. Vzdržimo in, prosim, verjemite, da si raziskovalci prizadevamo delovati le v dobrobit človeštva, narave in okolja.

Novice Cepljenje z različnimi cepivi? Beovićeva in Štrukelj pojasnjujeta dileme. #video

Novice Štrukelj o tretjem odmerku: Mešanje cepiv je priporočljivo