7. člen

Iskanje kompromisnih rešitev je bržčas bistvo vsakršnega resnega iskanja rešitev. To, kar se je včeraj zgodilo za koroške Slovence, je nedvomno začetek končnega povračila za vsaj vidno prepoznavo njihovih pravic. Njihove biti. Kar nekako samoumevno je za nas na južni strani Alp, da vse te kraje, ki bodo zdaj tudi dejansko poimenovani s polnimi imeni, označujemo s slovenskimi besedami. Do konca septembra naj bi na avstrijskem Koroškem stalo skupno 164 tabel v slovenskem in nemškem jeziku. A dejstvo je, da ne bi smeli pozabiti na dolgo pot, ki je po številni ovinkih včeraj zadovoljne obraze pripeljala tudi do dejanske enakopravnosti.

Po 56 letih doseči osnovo, ki jo predpostavljajo tako 7. člen avstrijske državne pogodbe kot več odločb ustavnega sodišča v Avstriji, je svojevrstno znamenje časa. V njem je bilo nemogoče najti rešitev. V njem je bilo možno najti vse kaj drugega. Strah, predsodke, ne nazadnje tudi pokojnega Haiderja, ki je svoj populizem utemeljil na teh strahovih. Na pravicah drugih. Na pravicah manjšine. Za marsikoga včerajšnji začetek nemara predstavlja začetek nove, drugačne poti za slovensko manjšino na severni strani slovenske meje. "To je dan, za katerega si nikoli nisem mislil, da ga bom dočakal," je dejal župan Železne Kaple, Franz-Josef Smrtnik.

A vseeno gre za kompromis, kar dejansko pomeni, da se razsodb avstrijskega ustavnega sodišča ne izvršuje v celoti. Kar pa nikakor ni najboljše sporočilo. Konec koncev je pravna država utemeljena na tovrstnih sodbah. Saj, ko se srečata pravo in (v Avstriji na to temo v preteklosti vsaj prevečkrat nacionalistična) politika, jo večkrat skupi prav dosledno izvajanje pravne države. A to še zdaleč ne velja le za avstrijske prijeme glede odločb ustavnega sodišča. Tovrstno ukrivljanje pravne države je možno kjerkoli.

"Avstrijska Koroška je odrasla," je v enem od komentarjev zapisal avstrijski časnik Kurier, ki kompromisu podaja zgodovinsko vlogo. Vsekakor to tudi je. A kot je razumeti, se tako na avstrijskem Koroškem kot v zvezni vladi na Dunaju zavedajo, da s tem delo še ni končano. Pravice manjšin so eden ključnih testov delovanja države pri zagotavljanju pravic in svoboščin, kar je v osrčju ideje o sobivanju različnih narodov in narodnostnih skupnosti. Predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko je v sporočilu za javnost zapisal, da je to "dan veselja za vse kraje". "Odslej bomo skupno gradili novo Koroško, kjer se dvigujejo potenciali, pospešujejo talenti in izkoriščajo možnosti." Moč 7. člena ali univerzalna smernica za bivanje, za nove začetke? Če zamenjate besedo Koroška s katerokoli drugo regijo, državo ...