Letna stopnja inflacije v Sloveniji 7 odstotna

Rast cen na letni ravni se je zvišala na sedem odstotkov (lani junija je bila 3,6 odstotka), povprečna 12-mesečna rast pa na 5,6 odstotka (v enakem obdobju lani 2,5 odstotka). Inflacija na medletni ravni je tako 7,0 odstotna. To je največ po letu 2002. Kot navajajo statistiki, so k junijski inflaciji dražji naftni derivati prispevali kar 0,7 odstotne točke. Rast cen v prvi polovici leta je bila sicer 4,1-odstotna.

Vizjak pri inflaciji kaže na globalne trende Inflacija je občuten problem tako v Sloveniji kot Evropi in svetu, povezana pa je z nekaterimi globalnimi gibanji, tudi cen energentov in surovin, meni minister za gospodarstvo Andrej Vizjak. Pri tem je izpostavil zlasti visoko rast cen nafte in dodal, da vlada na področjih, kjer ima vpliv, vodi restriktivno politiko.

"Nimamo vpliva" Minister, ki sicer še ni bil podrobno seznanjen z analizo prispevkov posameznih kategorij k inflaciji, meni, da so pomembne dejavnik dviga inflacije naftni derivati, pa tudi cene hrane in surovin. "Na cene surove nafte in surovih na svetovnih trgih nimamo vpliva. To so globalni razlogi, ki vplivajo na slovensko gospodarstvo, ki je vpeto v ta dogajanja," je dejal.

"Vodimo restriktivno politiko" Kot pravi, se vpliv že pretaka v ostale segmente, ki niso neposredno povezani z globalnimi akterji. Vlada na področjih, kjer ima možnost, vodi restriktivno politiko, npr. pri trošarinah za gorivo, cenah komunalnih storitev, pravi minister, svoj prispevek naj bi dalo tudi delo urada za varstvo konkurence in projekti spremljanja cen.

"Polovico cene prispevajo špekulanti" Kakšno bo gibanje inflacije do konca leta, minister ni mogel oceniti. "Polovica trenutne cene nafte je špekulativne narave," meni in dodaja, da pričakovanja zvišujejo tudi napovedi o gibanju cen v prihodnje. Sicer so določene informacije, npr. o povečanju črpanja nafte v Savdski Arabiji, pozitivne, pravi, in če bo povpraševanje zadoščeno s ponudbo, lahko to vpliva na blažitev cen. Vizjak pa dolgoročno rešitev vidi le v večji učinkovitosti uporabe, večji uporabi biogoriv in obnovljivih virov energije ter novih tehnoloških rešitvah.

Umar: Glede cen nafte bo treba najti rešitev na globalni ravni Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je ocenil, da je junijska inflacija v Sloveniji v pretežni meri posledica visokih cen nafte. Pri tem gre po njihovem mnenju pretežno za probleme globalne narave, zato bo na tej ravni treba najti tudi rešitve.

Cene nafte so se letos povišale za več kot 40 odstotkov, tako visoko rast pa po zadnjih popravkih Evropska komisija pričakuje tudi za cene hrane. Takšna gibanja so zavrla umirjanje inflacije v zadnjih mesecih. "Dejstvo, da inflacija ni najvišja po uvedbi evra le v Sloveniji, ampak v vsem območju evra, kaže, da gre pri sedanjem naraščanju cen pretežno za probleme globalne narave. Zato bo na tej ravni treba najti tudi rešitve za zaustavitev naraščanja inflacije," je izpostavil direktor Umarja Boštjan Vasle.

"Niso nakazovali rasti cen surovin" Umar ob tem ugotavlja, da so odstopanja med trenutnim gibanjem inflacije in pričakovanim ob pripravi Umarjeve pomladanske napovedi nastala predvsem zaradi nadaljevanja visoke rasti cen surovin na svetovnih trgih, česar napovedi drugih institucij ob pripravi njihove pomladanske napovedi niso nakazovale.

Poleg cen nafte, ki so se povišale na 140 dolarjev za sod in v prvem polletju povzročile polovico skupnega povišanja cen (junija je njihov prispevek k inflaciji znašal 0,7 odstotne točke), so se junija povišale tudi cene, ki so močno podvržene sezonskim dejavnikom, predvsem cene počitniških paketov. Te so k inflaciji prispevale 0,3 odstotne točke, so povzeli.

Bajuk: Inflacijo pospeševali zunanji šoki in pomanjkanje konkurence

Finančni minister Andrej Bajuk je glede podatkov o 0,9-odstotni junijski inflaciji dejal, da gre za posledico zunanjih šokov, s katerimi se soočajo vse države EU. Bajuk je pri tem poudaril, da je naloga vlade, da prepreči spiralo inflacijskih pričakovanj. Obenem pa je znova omenil tudi pomanjkanje konkurence v sektorju trgovine na drobno.

Bajuk, ki se je na podatke o junijski inflaciji odzval na novinarski konferenci ob predstavitvi dosežkov slovenskega predsedstva na področju finančno-gospodarskih zadev, je pri tem poudaril, da gre 80 odstotkov inflacije pripisati izključno dvigu cen nafte in naftnih derivatov, medtem ko so se cene hrane nekoliko umirile.

Ekonomisti za visoko inflacijo krivijo predvsem nafto Tudi ekonomist France Križanič meni, da so glavni razlog za visoko inflacijo visoke cene nafte. Predavatelj na ekonomski fakulteti Igor Masten pa meni, da ima Slovenija zaradi visoke gospodarske rasti tudi višjo inflacijo.

Janša o inflaciji

Premier Janez Janša je v pogovoru za Studio ob 17-ih spregovoril o inflaciji, ki je junija na letni ravni znašala sedem odstotkov. Izpostavil je, da so glavni krivec zanjo visoke cene nafte in naftnih derivatov, kjer pa vlada nima več orodij za vplivanje na ceno. Aretacije Ivana Zidarja medtem ni želel podrobno komentirati.

Janša je tako dejal, da gre junijsko inflacijo, ki je na letni ravni najvišja v zadnjih letih, pripisati predvsem dvigu cen nafte in naftnih derivatov, medtem ko se je hrana celo pocenila, kar je po besedah Janše dober znak. Vlada po zagotovilih premiera nima več orodij, da bi vplivala na cene nafte, saj so trošarine že sedaj najnižje v EU.