Janša: Prvi korak je na strani Srbije

Janša, ki se mudi na 11. forumu Evropa v avstrijskem zimskošportnem središču Lech, je nadaljeval, da je EU Srbiji "že zdavnaj ponudila roko in na tem stališču unija ostaja ne glede na to, da so iz Srbije v zadnjem času prihajali nekateri signali, ki niso bili ohrabrujoči". Obenem je zatrdil, da so predsedniške volitve v Srbiji pokazale, "da je proevropska usmeritev srbskega naroda večinska in zaradi tega je EU opogumljena pri nadaljnjih korakih". Janša glede Kosova: Vrnitve nazaj ni Janša je znova tudi poudaril, da je stališče EU glede Kosova usklajeno in da gre politika unije do Kosova naprej v skladu s tem skupnim stališčem. Omenil je, da je sedaj že 12 članic EU priznalo kosovsko neodvisnost, tako da po njegovem mnenju vrnitve nazaj ni. "Pred nami so izzivi, na katere odgovarjamo na način, da regijo stabiliziramo dolgoročno," je še dejal predsedujoči Evropskemu svetu.

Avstrijska zunanja ministrica Ursula Plassnik je medtem glede politike EU do Zahodnega Balkana zatrdila, da sta potrebna vztrajnost in načelnost, obenem pa je dobro, da slovensko predsedstvo dobro pozna ta del sveta in vprašanju Zahodnega Balkana posveča tudi veliko pozornosti.

Liberalizacija vizumskega režima za Zahodni Balkan Poudarila je tudi pomen nadaljnje liberalizacije vizumskega režima za Srbijo in ostale države Zahodnega Balkana, kar bo veliki večini mladih v Srbiji, ki še niso bili v EU, pomagalo, da spoznajo evropsko prihodnost svoje države. Pri tem pa takšni koraki po njenih besedah ne bi smeli v ničemer ogrožati varnosti EU.

Udeleženci foruma soglasno o Zahodnem Balkanu

Udeleženci 11. foruma Evropa, ki poteka v avstrijskem zimskošportnem središču Lech, so potrdili soglasje v EU glede potrebe po evropski perspektivi držav Zahodnega Balkana. Janša je ob tem dejal, da se je EU na razmere na Balkanu tokrat za razliko od 90. let odzvala pravočasno in ustrezno.

Poudaril je tudi, da se Evropska unija na Zahodnem Balkanu trenutno sooča z zelo težavno situacijo, ki pa se postopoma vseeno umirja. Janša tako upa, da bo regija čez nekaj mesecev precej bolj stabilna kot je sedaj, države pa se bodo zopet lahko posvetile svoji evropski poti.

"To zgodbo je treba zaključiti"

Po prepričanju premiera se je EU tokrat za razliko od 90. let prejšnjega stoletja na razmere na Zahodnem Balkanu odzvala pravočasno in ustrezno, evropska prihodnost pa je za države v regiji močna spodbuda ter jim prinaša konkretne možnosti za nadaljnjo blaginjo in razvoj. Janša je tudi zatrdil, da mora unija ostati močno zavezana ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu, saj je "to zgodbo treba zaključiti in se nato posvetiti tudi ostalemu sosedstvu unije".

Gusenbauer: Naslednji pomemben korak je vstop Hrvaške v EU Soglasje glede "evropske odgovornosti za Zahodni Balkan, ki je evropsko vprašanje", je potrdil tudi avstrijski kancler Alfred Gusenbauer. Slednji je skupaj z avstrijsko zunanjo ministrico Ursulo Plassnik sicer tudi eden od gostiteljev srečanja v tem mondenem smučarskem središču. Gusenbauer je poudaril tudi, da je naslednji pomemben korak vstop Hrvaške v unijo, saj "vsaka nova članica iz regije krepi stabilnost v njej".

O podnebnih spremembah in energetski politiki

Drugi pomembni temi današnjih pogovorov v Lechu pa sta bila boj proti podnebnim spremembam ter skupna evropska energetska politika. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je izrazil močno zaupanje, da bo podnebno-energetski paket, ki ga je januarja predstavil Bruselj, z manjšimi popravki sprejet še pred 15. konferenco pogodbenic konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah konec leta 2009 v Koebenhavnu. Barroso tako verjame v dogovor o skupnem energetskem trgu še v času slovenskega predsedovanja EU ter v dogovor o podnebno-energetskem paketu v času naslednjega francoskega predsedovanja.

Pritrdil mu je predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering, ki je obljubil polno podporo parlamenta. Parlament namreč pri tem vprašanju igra zakonodajno vlogo in njegov predsednik je napovedal, da se bo potrudil, da bo obravnava po odborih končana še pred koncem leta, tako da bi bil lahko paket potrjen še v tem mandatu parlamenta in komisije.

Tudi predsednik Odbora regij Luc Van den Brande je prizadevanja komisije podprl ter obenem izrazil željo po večji vlogi regij in lokalnih skupnosti v razpravi o podnebnih spremembah v EU. Evropska komisarka Benita Ferrero-Waldner je medtem izpostavila pomen zunanje politike EU na področju energetike. Unija si namreč prizadeva krepiti odnose z energetsko bogatimi regijami v njenem sosedstvu in tako diverzificirati svojo oskrbo z energijo.

Plassnikova upa na sodelovanje Rusije Prav zaradi te soodvisnosti ministrica Plassnikova upa na konstruktivno zunanjo politiko novega ruskega predsednika, ki bo v nedeljo skoraj gotovo postal Dmitrij Medvedjev. Rusija je namreč po besedah Plassnikove strateški partner EU in v interesu sedemindvajseterice je, da se z njo podpiše nov sporazum o partnerstvu.