Hrvaška po sledovih slovenskih dohodninskih sprememb

Podobni so vladni argumenti in navdušenje za uvedbo teh sprememb, a tudi očitki javnosti in sindikatov. Kot pri nas: samo še tri dohodninske stopnje Od 1. julija bodo dosedanje štiri dohodninske stopnje (15, 25, 35 in 45 %) na Hrvaškem nadomestile le tri: 12, 25 in 40 %. V najnižjo dohodninsko lestvico se bodo uvrstili tisti, ki mesečno prejemajo do 3600 kun (okoli 497 evrov), četrtinsko bodo obremenjeni dohodki med 3601 in 10.800 kun (med 497 in 1492 evrov), v najvišjo lestvico pa se bodo uvrstili dohodki nad 10.800 kun (okoli 1492 evrov). Neobdavčeni del dohodka na Hrvaškem ostaja 1800 kun (okoli 249 evrov) mesečno, v Sloveniji pa ta znaša med 254,28 in 426,11 evra, saj so pri nas nižji prejemki deležni višje splošne olajšave. Za nadaljnjo primerjavo: v Sloveniji je bilo do vključno leta 2006 v rabi pet dohodninskih stopenj: 16, 33, 37, 41 in 50 odstotkov. Od leta 2007 so tudi pri nas v rabi samo tri, in sicer tako, da so bili v letu 2009 dohodki do 617,54 evra mesečno obdavčeni s 16-odstotno stopnjo, med 617,54 in 1235,07 evra z 27 odstotki, nad tem pa z 41 odstotki.

Kot pri nas: višjemu srednjem sloju večji davki, najbogatejšim pa razbremenitev

Hrvaška vlada, predvsem njen finančni minister Ivan Šuker, zagovarja, podobno kot je to naredila slovenska vlada ob uvedbi danes veljavne dohodninske lestvice, da bodo dohodninske spremembe pomenile večje plače za zaposlene.

A vsem onstran Kolpe in Sotle ob Šukerjevih besedah ne bo enako do veselja: najslabše jo bodo odnesli tisti z višjimi, a ne previsokimi dohodki; to so predvsem strokovnjaki, ki niso na vodilnih položajih. Za njih je doslej za prejemke med 9.000 in 25.200 kun (med 1243 in 3480 evrov) veljala 35-odstotna obdavčitev, po novem jih bo že nad 10.800 kun (okoli 1492 evrov) "vžgalo" za 40 odstotkov. Tako bo za samske posameznike, ki sedaj mesečno zaslužijo nad 13 tisoč kun (okoli 1795 evrov) čiste plače ali za starša dveh otrok, ki zasluži približno 200 evrov več mesečno, zadnja vrstica plačilne liste po novem kazala nižjo številko, predznak pa se spremeni šele pri občutno višjih zneskih.

Blagodejne spremembe hrvaške dohodninske reforme bodo najbolj zaznali zavezanci, ki zdaj zaslužijo okoli 750 evrov čiste mesečne plače in bodo teh sprememb gotovo tudi najbolj veseli. Druga skupina največjih zmagovalcev pa bodo tisti s prepričljivo najvišjimi prejemki, saj se je njim dohodninska obremenitev za najvišje zneske občutno znižala.

Sindikati: antisocialni ukrep, ki izničuje ustavno načelo

Prav slednje najbolj boli hrvaške sindikate, ki so prepričani, da je s to potezo vlada izničila ustavno načelo, da bi bogatejši morali bolj prispevati k izhodu iz krize in da je zmanjšanje najvišje dohodninske stopnje za najvišje prejemke antisocialni ukrep, s katerim vlada nagrajuje menedžerje in najbogatejše.

Nekateri gredo še korak naprej in obtožujejo, da je to dokaz, da politika nima moči ali celo želje, da bi veliki kapital in najvišje predstavnike elite pripeljala do tega, da po svojih močeh ustrezno več prispevajo k izhodu iz kriznih razmer.

Dohodninski primež je tako še bolj pritisnil na visoko izobražen kader in višji srednji sloj, ki bi s svojo podjetnostjo in delavnostjo moral biti glavni nosilec okrevanja iz krize.

Preberite še: Prihodki v Sloveniji najbolj obremenjeni