Hrvaška elektrogoljufija kaže na nekdanji in sedanji vrh HDZ-ja

Ivana Mravka so strokovnjaki Hrvatske elektroprivrede (HEP), katere direktor je bil, večkrat opozorili na škodljivost sklenjenih pogodb o prodaji elektrike šibeniški tovarni TLM, ki jo je ta naprej prodajal mostarski tovarni Aluminij. Tudi sam Mravak naj bi se tega zavedal in vsaj na začetku temu nasprotoval, a se je obenem pritoževal na politične pritiske, ki naj bi botrovali temu, da je na koncu le sprejel sporne odločitve, ki so HEP-u povzročile za 600 milijonov kun (dobrih 83 milijonov evrov) škode. Tudi Sanader bi moral pričati Pričakuje se, da bodo na klop za priče povabili tako nekdanjega hrvaškega predsednika vlade Iva Sanaderja kot tudi sedanjo premierko Jadranko Kosor, prav tako tudi finančnega ministra Ivana Šukerja, prometnega ministra Božidarja Kalmeto in kmetijskega ministra Petra Čobankovića, ki so bili v HEP-ovem upravnem odboru.

Kupec prepoceni elektrike sporno privatiziran

Hrvaški urad za preprečevanje korupcije in organiziranega kriminala (USKOK) se zanima tudi za privatizacijo že omenjenega TLM-ja, ki jo je 19. aprila 2007 podpisala takratna podpredsednica vlade in sedanja premierka. Sporno je predvsem to, da sta bila praktično istočasno dogovorjena škodljiva preprodaja elektrike in sprejeta ponudba za prodajo delnic TLM-ja, iz obeh poslov pa so korist imeli predvsem kupci TLM-ja.

Vse se vrti okoli Polančca Kosorjeva sicer ni osumljena niti za to privatizacijo niti za škodo v HEP-u, temveč je za obe dejanji prvoosumljen trenutno najbolj znan hrvaški pripornik, nekdanji podpredsednik vlade in minister Damir Polančec, ki naj bi usmerjal tudi sporne posle, ki jih je podpisal Mravak.

Polančcev veliki greh je tudi ta, da je ministrom vsilil napačno razlago za izgube iz poslov s TLM-jem: po njegovem je to bilo zato, ker HEP-u niso odobrili podražitve elektrike za gospodinjstva. A, kot poročajo hrvaški mediji, je tudi Polančec imel svojega »botra« v takratnem predsedniku vlade.

Odločitve s samega vrha Neuradno se že dlje časa govori, da je Sanader Kosorjevo pogosto prepričal v podpisovanje vprašljivih listin, a se je pokazalo, da je ključno listino o spremembi lastništva TLM-ja 7. decembra 2007 vendarle podpisal sam Sanader.