ZSSS proti zniževanju nadomestil

Semolič: Okoli nadomestil se ni kaj pogajati Semolič namerava ministru za zdravje Borutu Miklavčiču "takoj dati vedeti, da se sindikati ne bodo pogajali okoli nadomestil" za začasno zadržanost z dela. "Ker se ni kaj pogajati," je dejal. Kot je napovedal, bodo zahtevali pogajanja in razgovore glede vsakega člena osnutka zakona.

Iz 90 bi bolniško znižali na 75 odstotkov Predlog zakona med drugim namreč predvideva, da se bolniško nadomestilo zaradi zadržanosti z dela z 90 odstotkov zniža na 75, nadomestilo zaradi zadržanosti z dela zaradi poškodb izven dela pa z 80 na 65 odstotkov. Po osnutku bi tudi nadomestilo v času bivanja zavarovanca v bolnišnici ali med rehabilitacijo v naravnem zdravilišču, če gre za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, znašalo 60 odstotkov.

Böhmova: Očitno se bodo ljudje primorani manj odločati za bolniško

Tudi izvršno sekretarko ZSSS Lučko Böhm je pri osnutku zakona najbolj zmotila prav odmera nadomestila. Po njenem mnenju je očitno začelo prevladovati razpoloženje, da je treba nadomestilo čim bolj znižati, zato da bi se ljudje sami manj odločali za bolniško odsotnost z dela.

"Zakaj še kolektivnih pogodb ne primerjajo s tujino?" Kot je dejala, mnoge mednarodne primerjave glede bolniške odsotnosti kažejo, da se Slovenija uvršča na prvo mesto v EU, nadomestila pa da so v drugih državah nižja kot pri nas. Primerjave pa po njenem pozabljajo, da v teh istih državah nadomestila niso urejena samo s predpisi, ampak tudi s kolektivnimi pogodbami, skupno nadomestilo pa je tako pogosto višje kot v Sloveniji. Zato bodo sindikati terjali, da se primerjajo pravice ne samo po predpisih, ampak tudi po kolektivni pogodbi.

Skrajšana je tudi dovoljena bolniška za nego bližnjih Sindikati bodo po napovedih izvršne sekretarke veliko občutljivost pokazali tudi glede sprememb pri pravici do nadomestila zaradi nege družinskega člana. Po njenih besedah osnutek zakona v primerjavi s trenutno veljavno zakonodajo izjemno krajša pravice. Ne samo, da se nadomestilo ob odsotnosti znižuje, krajša se tudi dovoljen čas odsotnosti z dela zaradi nege ožjega družinskega člana.

"Otroci bodo morali bolni v šolo in vrtce"

Ob tem Böhmova upa, da bo enako občutljivost glede teh sprememb pokazal tudi minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. Po njenih ocenah se namreč lahko zgodi, da bodo bolni otroci zaradi teh določb vseeno hodili v vrtce in tam okužili druge otroke, poleg tega bo prišlo do velikih stisk v družinah.

"Naj se ljudje ne gibajo?" Opozorila je tudi, da osnutek zakona predvideva znižanje kritja zdravljenja zaradi poškodb pri športnem udejstvovanju. S tem po njenem vlada sporoča ljudem, naj se ne gibajo.

"Nekatere novosti vseeno pozdravljamo" Sicer pa Böhmova hkrati opozarja, da osnutek zakona prinaša tudi nekatere novosti, za katere se ZZZS prizadeva že od leta 1992 naprej. Predlog zakona prinaša popolnoma novo ureditev obveznega zavarovanja za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, poleg tega pa uvaja zavarovanje posameznikov tudi za druge bolezni, povezane z delom. "Ne moremo prehvaliti tega pristopa," je dejala in dodala, da gre za potezo ministrstva za zdravje, ki se je očitno naveličalo čakati, da se ministrstvo za delo, ki je sicer matično ministrstvo za področje varnosti pri delu, premakne.

Pozitivna novost osnutka zakona je po njenem mnenju tudi uvedba diferencirane prispevne stopnje za zavarovanje za poklicne bolezni, bolezni v zvezi z delom in poškodbe pri delu, ki naj bi v veljavo stopila že 1. junija 2010. Kot je dejala, omenjena določba zakona pomeni pomembno ekonomsko vzpodbudo delodajalcem, da vlagajo v varnost in zdravje pri delu.

V nekaterih primerih bomo lahko šli na zdravljenje v tujino Kot je pojasnila, osnutek zakona prinaša tudi definicijo, kaj je razumna čakalna doba za zdravstveno storitev, ob tem pa bodo bolniki lahko, če bodo čakalne dobe nerazumno dolge, na stroške obveznega zdravstvenega zavarovanja koristili zdravstvene storitve v tujini. Tudi v primeru, da v slovenskih lekarnah ne bo moč kupiti določenega zdravila, ki sicer je na listah, bo po njenih besedah obvezno zdravstveno zavarovanje povrnilo strošek nakupa takega zdravila v tujini.

"Ministrstvo se zaveda potrebe po soglasju s socialnimi partnerji"

Sprememb na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja mimo soglasja s socialnimi partnerji ne more biti, je dejal svetovalec ministra za zdravje Martin Toth. Leto 2010 bo za področje zdravstvenega varstva lahko kritično, napoveduje in dodaja, da so se o predlogih, zapisanih v zakonu, pripravljeni pogajati in doseči konsenz.

"Ministrstvo je naredilo bilanco, kaj lahko naredimo, da izplavamo in na koncu nimamo rdečih številk, hkrati pa da je prizadetost ljudi ob tem kar se da majhna," je v odgovoru na Semoličeve napovedi dejal Toth.

Toth: V predlogu je ogromno novih bonitet za delavce V predlogu je po njegovih besedah toliko novih pravic in bonitet za delavce, kot jih doslej ni bilo že dobrih 20 let. Bistveno več je treba po njegovem vlagati v področje varnosti in zdravja pri delu, izpostavil pa je tudi predlog, da se postavita tako zgornja meja bolniškega nadomestila kot spodnja meja socialne varnosti med bolniško.

"V Angliji imajo med bolniško vsi enako nadomestilo"

Ali bodo za spodnjo mejo upoštevali minimalno plačo ali drugačen znesek, še ne vedo. Pri tem Toth navaja primer, da imajo v Angliji vsi enako nadomestilo med bolniško, saj je to socialna varnost, ki ni odvisna od plače. Visoko nadomestilo plače v času bolniške odsotnosti pa po njegovem delavca ne spodbuja k temu, da bi se vrnil na delovno mesto.

"Delodajalci bodo morali več vlagati v varnost pri delu" Vlaganje s strani delodajalca zahteva tudi vlaganje v varnost pri delu, je nadaljeval. Delodajalec bi namreč po predlogu dobil veliko novih nalog, tudi materialnih. Toth pri tem navaja pripravo in izvedbo programov krepitve zdravja, preventive, zgodnjega odkrivanja funkcionalnih okvar, ki izvirajo iz delovnega okolja in zgodnjo rehabilitacijo.

Za več kot 10 tednov odsotnosti posebne rehabilitacije Če tako zdravniška komisija oceni, da bo nekdo z dela odsoten več kot 10 tednov, je zanj treba pripraviti individualen program rehabilitacije, ki bo trajal "toliko časa, dokler obstaja možnost za povrnitev delovne sposobnosti oz. vrnitve na delovno mesto".

"Kapacitet za takšno rehabilitacijo imamo dovolj"

Na vprašanje, kako bodo zagotovili ustrezne kapacitete za rehabilitacijo, je odgovoril, da gre za zgodnjo in ne kompleksno rehabilitacijo. Toth namreč ocenjuje, da imamo kapacitet za take potrebe v Sloveniji dovolj, pri čemer navaja tudi zdravilišča.

Fitnes naprave v vsako podjetje? Izpostavil je primer Nemčije, kjer se, kot je dejal, glavnina rehabilitacije odvija v fitnesu, zato ne potrebujejo posebnih kapacitet. Fitnes v podjetju je po njegovih besedah učinkovita in preprosta rešitev, ki se je tudi v Sloveniji poslužuje že veliko podjetij.

Tudi mobing in stres sta bolezni, povezani z delom V predlogu zakona definicijo poklicne bolezni spreminjajo v definicijo bolezen, povezana z delom, je še povedal svetovalec ministra. Gre namreč za stanja do katerih pride po dolgotrajnem izpostavljanju dejavnikom tveganja delovnega okolja, med katerimi sta tudi stres in mobing, je dejal.