SiolNET.
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Fidel Castro napadel "protislovja" vrha G20

1

termometer

Voditelji G20 se bodo jutri sestali na vrhu, ki ga nekateri označujejo za prelomno svetovno gospodarsko srečanje, drugi pa le kot spektakel za javnost.

Kot je ocenil v članku v lokalnem časniku, vrh izkazuje globoka protislovja, saj bo zgolj 20 držav odločalo o usodi delavcev iz vsega sveta. "Na tem srečanju bodo prisotna velika gospodarska in ideološka protislovja, ki opisujejo današnji kompleksen svet, ki se je znašel v globoki krizi," je ocenil Castro. Dejal je, da bo imel vrh omejen doseg, pa čeprav bo zelo pomemben. "Prihodnost milijonov delavcev bo odvisno od tega srečanja," je še dodal v članku. "Tudi med zahodnimi državami so globoka nasprotja" "Zbrali se bodo predstavniki zgolj 20 držav največjih gospodarstev na svetu. Toda med njimi so globoka nasprotja. Tako med zahodnimi državami kot med njimi in državami v razvoju, ki se borijo proti finančni krizi in za pravico do razvoja," je še zapisal Castro.

Voditelji G20 se bodo jutri sestali na vrhu, ki ga nekateri označujejo za prelomno svetovno gospodarsko srečanje, drugi pa le kot spektakel za javnost. Zadnje dni je pričakovanja pred vrhom znižal celo gostitelj, britanski premier Gordon Brown, v njegovem uradu pa ne izključujejo možnosti novega srečanja še letos.

G20 predstavljajo okoli 80 odstotkov svetovnega BDP Poleg industrijsko najbolj razvitih držav skupine G8 (ZDA, Japonska, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija, Kanada in Rusija) skupino G20 sestavljajo še EU in najhitreje razvijajoča se gospodarstva - Argentina, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Indija, Indonezija, Mehika, Savdska Arabija, Južna Afrika, Južna Koreja in Turčija. Skupino so ustanovili leta 1999 kot odziv na finančno krizo v Aziji, Braziliji in Rusiji, skupaj pa te države in območja predstavljajo okoli 80 odstotkov svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).

Prva recesija v povojnem obdobju Najuglednejše mednarodne finančne in ekonomske institucije, med njimi Mednarodni denarni sklad (IMF), Svetovna banka in Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), napovedujejo, da bo svetovno gospodarstvo v letošnjem letu doživelo prvo recesijo v povojnem obdobju, pri čemer bo krčenje gospodarstva največje v razvitih državah, kot so Japonska, ZDA in članice območja evra. Gospodarske napovedi so poleg tega kljub nekaterim zaenkrat še maloštevilnim pozitivnim signalom iz tedna v teden bolj pesimistične.

Trenutne gospodarske razmere zaradi povečevanja brezposelnosti v nekaterih državah že povzročajo resno socialno stisko. Očitno je že tudi, da je kriza precej bolj, kot je bilo pričakovano, prizadela države v razvoju, zaradi česar bi lahko po opozorilih ZN prišlo do poglabljanja revščine, humanitarne krize in nazadovanja pri doseženih razvojnih ciljih tisočletja.

Potrebni so konkretni koraki V luči zaskrbljujočih podatkov in napovedi številni politiki in strokovnjaki pozivajo voditelje G20, naj na londonskem vrhu sprejmejo konkretne korake in pomembne odločitve, ki bodo svetovnemu gospodarstvu pomagali iz brezna in v prihodnosti preprečili krize podobnih razsežnosti.

Prvi mož IMF Dominique Strauss-Kahn je tako nedavno poudaril, da bodo voditelji G20 na vrhu na križpotju svetovne gospodarske krize, saj bodo imeli priložnost spodbuditi okrevanje gospodarstva v prihodnjem letu, če bodo sprejeli prave ukrepe.

Obama izrazil optimizem Ameriški predsednik Barack Obama je izrazil optimizem, da bo vrh oblikoval okvir za okrevanje svetovnega gospodarstva, saj po njegovem prepričanju voditelji skupine vedo, da morajo v dobro svetovnega gospodarstva ponuditi močno sporočilo enotnosti.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v torek celo zatrdil, da o neuspehu v britanski prestolnici ne sme biti govora. "Ne moremo vsega spremeniti naenkrat, ampak potrebni so rezultati. Ne želim biti del globalnega vrha, ki se je odločil, da se ne bo o ničemer odločil," je dejal francoski predsednik.

Sarkozy bo zapustil srečanje, če ne bo napredka Zagrozil je, da bo preprosto vstal in zapustil srečanje, če ne bo nobenega napredka. Njegovi najbližji svetovalci so pojasnili, da je po prepričanju francoskega predsednika od morebitnega neuspeha slabši le še "lažen uspeh", ko se sprejmejo "lepo zveneče izjave, ki v resnici ne zavezujejo nikogar".

Sarkozy se zavzema predvsem za "moralizacijo" svetovnega finančnega in gospodarskega sistema. Prav k obnovi čuta za moralo v svetovnem finančnem sistemu je v torek med govorom v Katedrali svetega Pavla pozval tudi britanski premier Brown.

Potrebne so spremembe v načinu upravljanja svetovnega gospodarstva Temu zadnjemu argumentu govori v prid velika javnomnenjska raziskava, ki sta jo na vzorcu 29.000 ljudi v 29 državah za BBC World Service pred vrhom G20 izvedli raziskovalna družba GlobeScan in Univerza Maryland. Sodeč po izsledkih raziskave je namreč več kot 70 odstotkov ljudi prepričanih, da so potrebne korenite spremembe v načinu upravljanja svetovnega gospodarstva, 68 odstotkov pa jih meni, da so takšne spremembe potrebne tudi v domačem gospodarstvu. V državah G20 sta oba deleža za nekaj odstotnih točk manjša, a še vedno zelo visoka. Le v Rusiji, Mehiki, Indiji in na Japonskem ni večinske podpore spremembam v upravljanju svetovnega finančnega sistema.

Je pa razmeroma visoka pričakovanja glede londonskega vrha ta teden znižal sam Brown. Zagotovil je, da je britanska vlada - Velika Britanija trenutno predseduje skupini G20 - v zadnjih mesecih z usklajevanji med državami dosegla velik napredek pri oblikovanju skupnega stališča, vendar pa so za ta cilj potrebna še dodatna prizadevanja.

Novega "new deala" ne bo Obenem pa je Brown opustil nekatere svoje visokoleteče izjave, da bo vrh G20 pripeljal do novega globalnega "new deala", ki bo temeljito spremenil svetovno finančno in gospodarsko arhitekturo. V njegovem uradu so tako poudarili, da je londonsko vrhunsko srečanje predvsem "del širšega procesa", pri čemer je G20 "bliže njegovemu začetku kot koncu".

"Čudežnih rešitev" ne bo Tudi nemška kanclerka Angela Merkel je ta teden poudarila, da prizadevanja za vnovično ureditev svetovnega gospodarstva ne bodo končana s srečanjem v britanski prestolnici. Tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je v torek zatrdil, da od vrha G20 sicer pričakuje konkretne in vidne rezultate v boju proti krizi, vendar pa se ne nadeja "čudežnih rešitev". Še enega vrha G20 v letošnjem letu niso izključili niti v uradu premiera Browna, vendar pa so izrecno poudarili, da se morajo glede tega odločiti voditelji sami.

Britanski časnik Financial Times je sicer uspel priti do osnutka sklepov vrha G20, ki pa bo najverjetneje doživel še nekatere spremembe. Voditelji naj bi se tako zavezali k obnovitvi rasti, uporu proti protekcionizmu in k reformi finančnih trgov in institucij v prihodnosti.

Zavrnili naj bi umik v protekcionizem, izrazili odločnost, da bodo poskrbeli za to, da se tovrstna kriza ne bo več ponovila. Voditelji naj bi potrdili pripadnost odprtemu svetovnemu gospodarstvu z učinkovito regulacijo in močnimi globalnimi institucijami, pri čemer naj bi napovedali povečanje sredstev IMF.

Sankcije za nesodelujoče davčne oaze Predvideli naj bi tudi neopredeljene sankcije za nesodelujoče davčne oaze in potrdili prenovljen črni seznam davčnih oaz, ki ga je sestavila OECD. Na seznamu so trenutno le Andora, Liechtenstein in Monako, govorilo pa se je o vključitvi Luksemburga, Avstrije in Švice.

Potem ko so nedavno številne države napovedale odpravo ali omilitev bančne tajnosti, so se voditelji EU na spomladanskem vrhu unije, da Luksemburg, Avstrija in Švica ne bodo uvrščene na prenovljen črni seznam, ni pa še jasno, kako natančno bo seznam OECD izgledal.

24 točk skupne izjave V skupni izjavi, ki naj bi imela 24 točk, naj ne bi bilo pozivov k novim stimulacijskim ukrepom, ampak le ocena, da bo skupek vseh javnofinančnih ukrepov omogočil dvig svetovne gospodarske rasti za dve odstotni točki in dvajset milijonov novih delovnih mest.

Kljub zagotovilom s strani Obame in ameriškega finančnega ministra Timothyja Geithnerja, da med ZDA in Evropsko unijo ni nikakršnega razkola glede vprašanja, ali je za izhod iz krize potrebno okrepiti fiskalne spodbude ali je bolj potrebna okrepitev finančne regulacije, in da so dilemo umetno ustvarili mediji, pa je moč iz razprav v zadnjih tednih na relaciji Evropa - ZDA razbrati, da popolne enotnosti še ni.

Krepitev vloge držav v razvoju Poleg tega bo pomembna tema verjetno tudi, kako okrepiti vlogo držav v razvoju v novi svetovni finančni in gospodarski arhitekturi, pri čemer bodo imele največjo besedo najverjetneje Brazilija, Kitajska in Indija, ki so želijo skozi krepitev finančne moči IMF skozi institucionalne spremembe okrepiti tudi svojo vlogo v instituciji.

Kitajska s svojimi velikanskimi deviznimi rezervami, ki so z obsegom 2000 milijard dolarjev največje na svetu, si želi v zameno za večji prispevek pri oživitvi svetovnega gospodarstva zase izboriti vlogo, ki je primerna njeni rastoči moči. O spremembah vloge ameriškega dolarja kot svetovne valute, za kar si poleg Kitajske prizadeva tudi Rusija, pa naj v Londonu po napovedih ne bi bilo izrazitega napredka.

Južnoafriška republika in tudi Brazilija pa si bosta skupaj z ZN in Svetovno banko prizadevala doseči, da pri ukrepih za oživitev svetovnega gospodarstva ne bodo zapostavljene države v razvoju, še posebej najrevnejše afriške države.

Varnostna mora za britansko policijo Ne glede na končni izid srečanja pa bo londonski vrh prava varnostna nočna mora za britansko policijo. Za operacijo Glencoe, kot se imenuje načrt za varnost voditeljev G20, ki se že zbirajo v britanski prestolnici, je predvidenih 84.000 policijskih delovnih ur, samo zagotavljanje varnosti pa bo oblasti stalo blizu deset milijonov funtov.

Varnost bo okrepljena v samem mestnem središču, pa tudi v njegovi okolici. Policija se po protestih minuli konec tedna boji izbruha nasilja bolj militantnih protiglobalističnih skupin, premier Brown pa je že napovedal, da varnostne sile ne bodo tolerirale nikakršnega nasilja.

Še posebej neprepustna bo varnost na samem prizorišču srečanja, v sodobnem konferenčnem centru ExCel v nekdanjem pristaniškem delu Docklands, ki je slavnostno odprtje doživel leta 2000. ExCel, ki lahko na dan sprejme 50.000 obiskovalcev in katerega gradnja je stala 300 milijonov funtov, bo leta 2012 tudi eno od prizorišč v okviru olimpijskih iger v Londonu. Leta 2008 ga je kupila investicijska družba iz Abu Dabija.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin