Otroška soba naj raste skupaj z otrokom

Pred vrati je novo šolsko leto, ki bo še posebej razburljivo za novo generacijo prvošolčkov. In čeprav so njihovi starši v zadnjem obdobju obremenjeni z nakupom šolskih potrebščin, je treba razmisliti tudi o tem, v kakšnem okolju bo šolar domače naloge in preostale šolske projekte opravljal doma. Prehod iz vrtca v šolo je tako lahko tudi priložnost, da otrok dobi svojo pisalno mizo. Kako se lotiti opremljanja otroške sobe, da bo ta rastla skupaj z otrokom in se prilagajala njegovim potrebam, smo povprašali arhitektko Špelo Modic iz Prostorame, arhitekturnega biroja za oblikovanje bivalnega okolja, ki je s sodelavci opremila že precej čudovitih in predvsem funkcionalnih otroških in mladinskih sobic.

Ko starši opremljajo sobo svojega malčka, najbrž še ne razmišljajo toliko vnaprej, da bo malček nekoč zrastel v šolarja. Je to napaka? Pri opremljanju otroške sobe je že ob napeljevanju priključkov najbolje predvideti, kakšna bo postavitev opreme, ko bo otrok v šoli, da se izognemo poznejšim gradbenim delom. Prav tako lahko osnovne kose opreme, kot je vgradna omara, kupimo že v začetku, tako lahko ostane v sobi vrsto let.

Se pogosto zgodi, da starši otrokom izpolnjujejo želje in kupijo recimo rožnato pohištvo, ki ga deklica kmalu "preraste"? Kako se temu izogniti že pri prvotnem načrtovanju opreme? Veliko staršev otrokom kupuje pisano pohištvo, ker imajo občutek, da bo sicer otroška soba dolgočasna. To je napaka: ko sobo nato opremijo še s pisano posteljnino, risbami in dekoracijo po stenah, je soba videti neurejena. Prav tako drži, da punčke rožnato pohištvo hitro prerastejo, zato je primerneje to barvo izbrati za eno ali dve steni, ki se pozneje prebarvata. Pri načrtovanju pohištva za šolarja imejmo v mislih, da ga bo uporabljal tudi dvajsetletnik, zato raje kupimo resnejše, nevtralno pohištvo boljše kakovosti, ki ga nadgradimo z detajli, primernimi starosti.

Kako torej z majhnimi posegi spremenimo otroško sobo v sobo šolarja? Kaj dodamo, dokupimo in kaj odstranimo? V naših projektih največkrat predvidimo veliko vgradno omaro, katere notranjost lahko sproti prilagajamo potrebam otroka. Vrata so običajno v beli barvi, da navidezno ne zmanjšamo prostora, otrok pa jih lahko popestri z nalepkami po svojih željah. Ta osnovni kos v začetku dopolnjujejo majhna posteljica in previjalna miza, mizica in stoli za risanje in ustvarjanje. Pozneje se to pohištvo nadomesti z večjo posteljo, pisalno mizo, če prostor dopušča še kakšno vrečo za sedenje, knjižno omaro ...

Kaj šolar potrebuje v svoji sobi? Posteljo, pisalno mizo in večjo omaro, če garderoba ni organizirana drugje. Garderobno omaro lahko predelimo in v začetku manjši del namenimo oblekam, večjega pa igračam, pozneje še šolskim potrebščinam, obleke pa lahko sčasoma zasedejo več prostora.

Recimo, da si sobo delita dva otroka, eden je šolar, drugi pa še ne. Kako prostor vsaj navidezno ločiti, da se otroka ne bosta preveč motila? Če je mogoče, sobo pregradimo v dva ločena dela, je pa to popolnoma odvisno od oblike in velikosti prostora. Sicer pa se, če to ne gre, s takšnimi vprašanji nima smisla pretirano obremenjevati, saj šolarji najraje pišejo domače naloge kar na kuhinjski mizi.

Priporočate vgradno, masivno pohištvo ali premično in sestavljivo? Za največji kos opreme, to je omara, priporočamo, da se kupi v začetku in ostane tam, dokler se otrok ne odseli od doma ali še dlje. Glede preostale opreme se vsak odloči po svoje; nekateri za začetek kupijo pohištvo za dojenčka, ki ga pozneje menjajo, drugi pa se odločijo za sestavljive programe, ki jih preoblikujejo in rastejo z otrokom. Cenovno sta obe varianti približno enaki.