SiolNET. Digisvet Novice
4,98

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kdaj bo konec sveta?

4,98

termometer

Kakšen bo naš svet čez deset tisoč let? Kaj pa čez milijon let? Bomo ljudje takrat sploh še obstajali? Kakšna usoda čaka Zemljo? Je vsega, kar nas obdaja, sploh lahko kdaj konec? Preverili smo napovedi in pričakovanja znanstvenikov glede dogodkov, ki človeštvo, naš planet in vesolje čakajo v daljni prihodnosti. 

Čez 10.000 let ...

... bo gladina svetovnih oceanov in morij narasla za od tri do štiri metre, če se v prihodnjih 200 letih začne topiti led v tako imenovanem Wilsonovem bazenu na Antarktiki. To bi v največ 10.000 letih povzročilo topljenje celotnega ledenega pokrova na vzhodnem delu Antarktike, najjužnejše celine sveta.  ... bo gladina svetovnih oceanov in morij narasla za od tri do štiri metre, če se v prihodnjih 200 letih začne topiti led v tako imenovanem Wilsonovem bazenu na Antarktiki. To bi v največ 10.000 letih povzročilo topljenje celotnega ledenega pokrova na vzhodnem delu Antarktike, najjužnejše celine sveta.  Foto: Reuters

... človeštvo morda ne bo več poznalo lokalne genetske raznolikosti. To ne pomeni, da bomo vsi ljudje enaki, temveč da bo distribucija različnih genetskih lastnosti porazdeljena bolj enakomerno kot danes.  ... človeštvo morda ne bo več poznalo lokalne genetske raznolikosti. To ne pomeni, da bomo vsi ljudje enaki, temveč da bo distribucija različnih genetskih lastnosti porazdeljena bolj enakomerno kot danes.  Foto: Thinkstock

... bo najverjetneje eksplodirala zvezda Antares, na nočnem nebu ena najsvetlejših, pa tudi ena največjih do zdaj odkritih zvezd. Nastala bo supernova, ki bo tako svetla, da jo bomo lahko videli tudi podnevi.  ... bo najverjetneje eksplodirala zvezda Antares, na nočnem nebu ena najsvetlejših, pa tudi ena največjih do zdaj odkritih zvezd. Nastala bo supernova, ki bo tako svetla, da jo bomo lahko videli tudi podnevi.  Foto: Reuters

Čez 20.000 let ...

... se bodo človeški jeziki, če gre verjeti ameriškemu lingvistu Morrisu Swadeshu, poenostavili tako zelo, da se bo v osnovnem besednjaku posameznega jezika ohranila le vsaka stota beseda.  ... se bodo človeški jeziki, če gre verjeti ameriškemu lingvistu Morrisu Swadeshu, poenostavili tako zelo, da se bo v osnovnem besednjaku posameznega jezika ohranila le vsaka stota beseda.  Foto: Reuters

..., no, pravzaprav čez 25.000 let, bo sporočilo iz Areciba, skupek radijskih signalov, ki so ga znanstveniki 16. novembra 1974 poslali v vesolje v upanju, da ga bo prestregla inteligentna civilizacija, doseglo svoj cilj. Sporočilo je bilo usmerjeno v gručo zvezd, ki se imenuje Messier 13.  ..., no, pravzaprav čez 25.000 let, bo sporočilo iz Areciba, skupek radijskih signalov, ki so ga znanstveniki 16. novembra 1974 poslali v vesolje v upanju, da ga bo prestregla inteligentna civilizacija, doseglo svoj cilj. Sporočilo je bilo usmerjeno v gručo zvezd, ki se imenuje Messier 13. 

Čez 36.000 let ...

... se bo zvezda Ross 248, ki spada med rdeče pritlikavke, Zemlji približala na razdaljo 3,024 svetlobnega leta (1 svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu, hitrost svetlobe znaša 300.000 kilometrov na sekundo) in postala našemu planetu najbližja zvezda. Ta naziv bo ohranila naslednjih 8.000 let, nato ji bo lento najbližje odvzela zvezda Alpha Centauri.  ... se bo zvezda Ross 248, ki spada med rdeče pritlikavke, Zemlji približala na razdaljo 3,024 svetlobnega leta (1 svetlobno leto je razdalja, ki jo svetloba prepotuje v enem letu, hitrost svetlobe znaša 300.000 kilometrov na sekundo) in postala našemu planetu najbližja zvezda. Ta naziv bo ohranila naslednjih 8.000 let, nato ji bo lento najbližje odvzela zvezda Alpha Centauri.  Foto: Reuters

Čez 50.000 let ...

... bo treba dnevu dodati eno sekundo. Bližina Lune namreč upočasnjuje vrtenje Zemlje, čez 50.000 let bo en dan, če bo človeštvo še naprej uporabljalo današnje metode merjenja časa, dolg 86.401 sekundo.  ... bo treba dnevu dodati eno sekundo. Bližina Lune namreč upočasnjuje vrtenje Zemlje, čez 50.000 let bo en dan, če bo človeštvo še naprej uporabljalo današnje metode merjenja časa, dolg 86.401 sekundo.  Foto: Reuters

... bodo Niagarski slapovi na meji med Kanado in ZDA dokončno erodirali 32 kilometrov kopnega, ki jih loči od jezera Eire, in prenehali obstajati.  ... bodo Niagarski slapovi na meji med Kanado in ZDA dokončno erodirali 32 kilometrov kopnega, ki jih loči od jezera Eire, in prenehali obstajati.  Foto: Reuters

... se bo dokončno razgradil tetrafluorometan, najbolj stabilen in dolgoživ od toplogrednih plinov v Zemljini atmosferi. ... se bo dokončno razgradil tetrafluorometan, najbolj stabilen in dolgoživ od toplogrednih plinov v Zemljini atmosferi. Foto: Reuters

Čez 100.000 let ...

... bo večino ozvezdij na nebu zaradi premikanje zvezd okrog središča naše galaksije nemogoče prepoznati.  ... bo večino ozvezdij na nebu zaradi premikanje zvezd okrog središča naše galaksije nemogoče prepoznati.  Foto: Reuters

... si lahko človeštvo planet Mars s procesom, imenovanim teraforming, spremeni v življenju prijazno okolje z atmosfero, ki vsebuje kisik, in površinskimi vodami. Elon Musk je pred kratkim predlagal, da bi to lahko storili z obmetavanjem Marsa z atomskimi bombami. ... si lahko človeštvo planet Mars s procesom, imenovanim teraforming, spremeni v življenju prijazno okolje z atmosfero, ki vsebuje kisik, in površinskimi vodami. Elon Musk je pred kratkim predlagal, da bi to lahko storili z obmetavanjem Marsa z atomskimi bombami. Foto: Reuters

... bo VY Canis Majoris (VY Velikega Psa), ena največjih do zdaj odkritih zvezd (če bi zamenjala Sonce, bi se njena površina začela med orbitama Jupitra in Saturna), eksplodirala v hipernovo.  ... bo VY Canis Majoris (VY Velikega Psa), ena največjih do zdaj odkritih zvezd (če bi zamenjala Sonce, bi se njena površina začela med orbitama Jupitra in Saturna), eksplodirala v hipernovo. 

Čez 500.000 let ...

... oziroma v času do takrat bo Zemljo najverjetneje zadel asteroid s premerom 1 kilometra. Seveda samo v primeru, če takrat še ne bomo imeli tehnologije, ki bi trk lahko preprečila. ... oziroma v času do takrat bo Zemljo najverjetneje zadel asteroid s premerom 1 kilometra. Seveda samo v primeru, če takrat še ne bomo imeli tehnologije, ki bi trk lahko preprečila. Foto: Thinkstock

Čez 1 milijon let ...

... bo na Zemlji najverjetneje izbruhnil vsaj en ognjenik, ki bo izvrgel do 3.000 kubičnih kilometrov materiala - pepela, kamenja, magme. Takšen izbruh bo primerljiv z eksplozijo ognjenika Toba na indonezijskem otoku Sumatra, ki se je zgodil pred 75.000 leti in je najbolj silovit tovrsten dogodek v zadnjih 25 milijonih let.  ... bo na Zemlji najverjetneje izbruhnil vsaj en ognjenik, ki bo izvrgel do 3.000 kubičnih kilometrov materiala - pepela, kamenja, magme. Takšen izbruh bo primerljiv z eksplozijo ognjenika Toba na indonezijskem otoku Sumatra, ki se je zgodil pred 75.000 leti in je najbolj silovit tovrsten dogodek v zadnjih 25 milijonih let.  Foto: Reuters

... se bodo po naravni poti razgradili vsi stekleni predmeti.  ... se bodo po naravni poti razgradili vsi stekleni predmeti.  Foto: Reuters

... bo brez sprotnih vzdrževalnih del zaradi erozije neprepoznavna postala Velika piramida v Gizi.  ... bo brez sprotnih vzdrževalnih del zaradi erozije neprepoznavna postala Velika piramida v Gizi.  Foto: Reuters

... bo zaradi počasnega procesa erozije v vesolju izginil legendarni odtis škornja, ki ga je ameriški astronavt Neil Armstrong pustil ob prvem obisku človeka na Luni. ... bo zaradi počasnega procesa erozije v vesolju izginil legendarni odtis škornja, ki ga je ameriški astronavt Neil Armstrong pustil ob prvem obisku človeka na Luni.

... bi človeštvo, če bi razvilo pogon za vesoljsko potovanje z 10 odstotki hitrosti svetlobe, lahko koloniziralo celotno galaksijo Rimsko cesto in izkoristilo vse njene vire energije. S tem bi postalo civilizacija tipa III po Kardaševi lestvici (tip I - izkoristek energije, ki jo nudi planet, tip II - izkoristek energije domače zvezde).  ... bi človeštvo, če bi razvilo pogon za vesoljsko potovanje z 10 odstotki hitrosti svetlobe, lahko koloniziralo celotno galaksijo Rimsko cesto in izkoristilo vse njene vire energije. S tem bi postalo civilizacija tipa III po Kardaševi lestvici (tip I - izkoristek energije, ki jo nudi planet, tip II - izkoristek energije domače zvezde).  Foto: Reuters

Čez 2 milijona let ...

... se bodo po naravni poti obnovili vsi koralni grebeni v svetovnih oceanih, ki jih je poškodovalo ali celo uničilo človeško poseganje v morske habitate. ... se bodo po naravni poti obnovili vsi koralni grebeni v svetovnih oceanih, ki jih je poškodovalo ali celo uničilo človeško poseganje v morske habitate. Foto: Reuters

Čez 7,2 milijona let ...

... bo erozija zradirala znan ameriški kulturni spomenik, goro Rushmore v zvezni državi Južna Dakota.  ... bo erozija zradirala znan ameriški kulturni spomenik, goro Rushmore v zvezni državi Južna Dakota.  Foto: Reuters

Čez 10 milijonov let ...

... bo Vzhodnoafriški tektonski jarek poplavilo Rdeče morje in afriško celino razdelilo na dva dela.  ... bo Vzhodnoafriški tektonski jarek poplavilo Rdeče morje in afriško celino razdelilo na dva dela.  Foto: Reuters

Čez 50 milijonov let ...

... bi človeštvo lahko koloniziralo celotno galaksijo Rimsko cesto, če bi začelo danes in uporabljalo današnjo (počasno) tehnologijo prevažanja po vesolju. ... bi človeštvo lahko koloniziralo celotno galaksijo Rimsko cesto, če bi začelo danes in uporabljalo današnjo (počasno) tehnologijo prevažanja po vesolju. Foto: Reuters

... se bo Afrika zaletela v Evropo, zaprla Sredozemsko morje in ustvarila novo Himalaji podobno gorovje.  ... se bo Afrika zaletela v Evropo, zaprla Sredozemsko morje in ustvarila novo Himalaji podobno gorovje. 

... bo narava, če malce pohiti in če ljudje vanjo ne posegamo preveč, obnovila zalogo fosilnih goriv. V najslabšem primeru bo to trajalo do 400 milijonov let.  ... bo narava, če malce pohiti in če ljudje vanjo ne posegamo preveč, obnovila zalogo fosilnih goriv. V najslabšem primeru bo to trajalo do 400 milijonov let.  Foto: Reuters

Čez 100 milijonov let ...

... bo Zemljo zelo verjetno zadel asteroid, podoben tistemu, ki je pred 65 milijoni let povzročil izumrtje dinozavrov. Seveda le, če nam ga ne bo uspelo odvrniti od trka z našim planetom. ... bo Zemljo zelo verjetno zadel asteroid, podoben tistemu, ki je pred 65 milijoni let povzročil izumrtje dinozavrov. Seveda le, če nam ga ne bo uspelo odvrniti od trka z našim planetom. Foto: Thinkstock

... bo človeštvo, če upoštevamo raziskave vplivnega  astronoma in astrofizika Franka Draka, ki je dejal, da je rok trajanja tehnološko razvite civilizacije, prenehalo obstajati ali pa se razvilo v drugo obliko civilizacije. Glede na teorijo Sodnega dne, ki jo je razvil ameriški astrofizik J. Richard Gott, pa bo človeštvo morda izumrlo že čez 7,8 milijona let.  ... bo človeštvo, če upoštevamo raziskave vplivnega  astronoma in astrofizika Franka Draka, ki je dejal, da je rok trajanja tehnološko razvite civilizacije, prenehalo obstajati ali pa se razvilo v drugo obliko civilizacije. Glede na teorijo Sodnega dne, ki jo je razvil ameriški astrofizik J. Richard Gott, pa bo človeštvo morda izumrlo že čez 7,8 milijona let.  Foto: Thinkstock

... bo planet Saturn najverjetneje izgubil svoje prstane.  ... bo planet Saturn najverjetneje izgubil svoje prstane.  Foto: Thinkstock

Čez 240 milijonov let ...

... bo naše Osončje natanko enkrat obkrožilo galaktični center (središče naše galaksije Rimske ceste) in se vrnilo na trenutni položaj. ... bo naše Osončje natanko enkrat obkrožilo galaktični center (središče naše galaksije Rimske ceste) in se vrnilo na trenutni položaj. Foto: Thinkstock

Čez 500 milijonov let ...

... se bo v bližini našega Osončja najverjetneje zgodil močan izbruh žarkov gama, ki lahko, če bo usmerjen natanko proti Zemlji, povzroči kemične spremembe v Zemljini atmosferi in posledično izumrtje vsega življenja na planetu.  ... se bo v bližini našega Osončja najverjetneje zgodil močan izbruh žarkov gama, ki lahko, če bo usmerjen natanko proti Zemlji, povzroči kemične spremembe v Zemljini atmosferi in posledično izumrtje vsega življenja na planetu.  Foto: Reuters

Čez od 600 milijonov do 1 milijarde let ...

... bo raven ogljikovega dioksida v atmosferi Zemlje padla tako zelo, da rastlinska fotosinteza ne bo več mogoča. Iz atmosfere bosta izginila prosti kisik in ozon, večcelično življenje bo najverjetneje izumrlo. Sonce bo oddajanje energije povečalo za 10 odstotkov, povprečna temperatura na Zemlji se bo dvignila na skoraj 50 stopinj Celzija. Če se človeštvo ne bo preselilo drugam, bo v tem času prenehalo obstajati.  ... bo raven ogljikovega dioksida v atmosferi Zemlje padla tako zelo, da rastlinska fotosinteza ne bo več mogoča. Iz atmosfere bosta izginila prosti kisik in ozon, večcelično življenje bo najverjetneje izumrlo. Sonce bo oddajanje energije povečalo za 10 odstotkov, povprečna temperatura na Zemlji se bo dvignila na skoraj 50 stopinj Celzija. Če se človeštvo ne bo preselilo drugam, bo v tem času prenehalo obstajati.  Foto: Reuters

Čez 1 milijardo let ...

... bo površinska voda na Zemlji obstajala le še na severnem in južnem polu. Tam bo prisotno tudi enocelično življenje.  ... bo površinska voda na Zemlji obstajala le še na severnem in južnem polu. Tam bo prisotno tudi enocelično življenje.  Foto: Reuters

... bi lahko človeštvo, če bo še obstajalo, razvilo tehnologijo, s katero bi Zemljo premaknili dlje stran od Sonca in s tem uravnotežili Sončevo povečano oddajanje toplote. S tem bi ohranili življenje na Zemlji.  ... bi lahko človeštvo, če bo še obstajalo, razvilo tehnologijo, s katero bi Zemljo premaknili dlje stran od Sonca in s tem uravnotežili Sončevo povečano oddajanje toplote. S tem bi ohranili življenje na Zemlji.  Foto: Thinkstock

... bodo naravni procesi uničili zapise informacij na zlatih diskih, ki ju nosita raziskovalni plovili Voyager 1 in 2.  ... bodo naravni procesi uničili zapise informacij na zlatih diskih, ki ju nosita raziskovalni plovili Voyager 1 in 2. 

Čez 2,3 milijarde let ...

... se bo Zemljino zunanje jedro (tekoča plast v notranjosti planeta, ki obdaja trdno notranje jedro) najverjetneje strdilo, s čimer se bo ugasnilo Zemljino magnetno polje. To bo sevanju, ki ga oddaja Sonce, dovolilo, da začne radirati Zemljino atmosfero. Zemlja bo s povečevanjem Sončeve svetlosti, ta bo čez 4 milijarde let dosegla že 140 odstotkov današnje, postajala čedalje bolj podobna Veneri (zelo vroče in kaotično vreme), ko Sončevo sevanje dokončno odpihne atmosfero, pa bo postala pusta kamnita krogla.   ... se bo Zemljino zunanje jedro (tekoča plast v notranjosti planeta, ki obdaja trdno notranje jedro) najverjetneje strdilo, s čimer se bo ugasnilo Zemljino magnetno polje. To bo sevanju, ki ga oddaja Sonce, dovolilo, da začne radirati Zemljino atmosfero. Zemlja bo s povečevanjem Sončeve svetlosti, ta bo čez 4 milijarde let dosegla že 140 odstotkov današnje, postajala čedalje bolj podobna Veneri (zelo vroče in kaotično vreme), ko Sončevo sevanje dokončno odpihne atmosfero, pa bo postala pusta kamnita krogla.   Foto: Thinkstock

Čez 4 milijarde let ...

... se bosta naša galaksija Rimska cesta in Andromeda, najbližja velika galaksija, združili v eno. Znanstveniki so jo že danes poimenovali Milkomeda.  ... se bosta naša galaksija Rimska cesta in Andromeda, najbližja velika galaksija, združili v eno. Znanstveniki so jo že danes poimenovali Milkomeda.  Foto: Reuters

Čez 7,9 milijarde let ...

... se bo Sonce po tem, ko bo čez približno 5 milijard let porabilo zalogo vodika v jedru in začelo proces spreminjanja v rdečo orjakinjo, razpihnilo na končno velikost. Premer zvezde bo 256-krat večji od današnjega. Planeti Merkur, Venera in zelo verjetno tudi Zemlja bodo pri tem uničeni.  ... se bo Sonce po tem, ko bo čez približno 5 milijard let porabilo zalogo vodika v jedru in začelo proces spreminjanja v rdečo orjakinjo, razpihnilo na končno velikost. Premer zvezde bo 256-krat večji od današnjega. Planeti Merkur, Venera in zelo verjetno tudi Zemlja bodo pri tem uničeni.  Foto: Thinkstock

Čez 50 milijard let ...

... če se mogoče zgodi, da Zemlja med rastjo Sonca ne bo uničena (ali pa, če jo ljudje prestavimo dlje stran), bosta v tem času Zemlja in Luna postali plimno zaklenjeni. To pomeni, da bosta ena proti drugi ves čas obrnjeni z isto stranjo.  ... če se mogoče zgodi, da Zemlja med rastjo Sonca ne bo uničena (ali pa, če jo ljudje prestavimo dlje stran), bosta v tem času Zemlja in Luna postali plimno zaklenjeni. To pomeni, da bosta ena proti drugi ves čas obrnjeni z isto stranjo.  Foto: Thinkstock

Čez 100 milijard let ...

... se bo vesolje razširilo tako zelo, da bodo vse galaksije onkraj naše lokalne skupine galaksij, v kateri je tudi Rimska cesta, prešle kozmično obzorje. To pomeni, da bodo tako daleč, da jih ne bo več mogoče videti.  ... se bo vesolje razširilo tako zelo, da bodo vse galaksije onkraj naše lokalne skupine galaksij, v kateri je tudi Rimska cesta, prešle kozmično obzorje. To pomeni, da bodo tako daleč, da jih ne bo več mogoče videti.  Foto: Reuters

Čez 1 bilijon (tisoč milijard let) ...

... bo konec nastajanja novih zvezd. Oblaki plinov in meglice, v katerih se rojevajo zvezde, bodo namreč iztrošeni.  ... bo konec nastajanja novih zvezd. Oblaki plinov in meglice, v katerih se rojevajo zvezde, bodo namreč iztrošeni.  Foto: Reuters

Čez 1 trilijon (milijon milijard) let ...

... bodo bližnja srečanja med zvezdami zaradi medsebojnih gravitacijskih sil planete v vseh solarnih sistemih, tudi v našem Osončju, iztirila iz orbit okrog njihovih zvezd. Temperatura Sonca bo v tem času sicer padla na pet kelvinov oziroma pet stopinj nad absolutno ničlo (-268 stopinj Celzija, absolutna ničla znaša -273 stopinj Celzija). Velikih in svetlih zvezd ne bo več, saj bodo vse iztrošile svoje gorivo in se sesedle v bele ali rjave pritlikavke, nevtronske zvezde in črne luknje. Vesolje bo temno.  ... bodo bližnja srečanja med zvezdami zaradi medsebojnih gravitacijskih sil planete v vseh solarnih sistemih, tudi v našem Osončju, iztirila iz orbit okrog njihovih zvezd. Temperatura Sonca bo v tem času sicer padla na pet kelvinov oziroma pet stopinj nad absolutno ničlo (-268 stopinj Celzija, absolutna ničla znaša -273 stopinj Celzija). Velikih in svetlih zvezd ne bo več, saj bodo vse iztrošile svoje gorivo in se sesedle v bele ali rjave pritlikavke, nevtronske zvezde in črne luknje. Vesolje bo temno.  Foto: Thinkstock

Čez 2 x 1036 let ...

... bodo po pričakovanjih znanstvenikov razpadli vsi nukleoni (protoni in nevtroni, gradniki atomski jeder) v vesolju, če bi upoštevali najkrajšo razpolovno dobo protona. Če bi upoštevali najdaljšo, potem se bo to zgodilo čez 3 x 1043 let. Vesolje bo vstopilo v tako imenovanje obdobje črnih lukenj, saj bodo te edini objekti, ki bodo še obstajali.  ... bodo po pričakovanjih znanstvenikov razpadli vsi nukleoni (protoni in nevtroni, gradniki atomski jeder) v vesolju, če bi upoštevali najkrajšo razpolovno dobo protona. Če bi upoštevali najdaljšo, potem se bo to zgodilo čez 3 x 1043 let. Vesolje bo vstopilo v tako imenovanje obdobje črnih lukenj, saj bodo te edini objekti, ki bodo še obstajali.  Foto: Thinkstock

Čez 1,7 x 10106 let ...

... bodo s procesom, ki se imenuje Hawkingovo sevanje, izginile tudi najbolj masivne črne luknje. Začelo se bo obdobje teme, saj bo vsa materija v obstoju razpadla na delce, manjše od atomov. Postopoma bo nastopila tako imenovana toplotna smrt vesolja, saj bodo vsi delci iztrošili vso možno energijo. Entropija, prehajanje energije od tam, kjer je je manj, tja, kjer je je več, tako ne bo več mogoča.  ... bodo s procesom, ki se imenuje Hawkingovo sevanje, izginile tudi najbolj masivne črne luknje. Začelo se bo obdobje teme, saj bo vsa materija v obstoju razpadla na delce, manjše od atomov. Postopoma bo nastopila tako imenovana toplotna smrt vesolja, saj bodo vsi delci iztrošili vso možno energijo. Entropija, prehajanje energije od tam, kjer je je manj, tja, kjer je je več, tako ne bo več mogoča.  Foto: Reuters

Če vas zanima znanost, preberite tudi:

Kdo dela luknje v naše oblake?

Naslednjič, ko boste jezni na ves svet, pomislite na to fotografijo


Redke zgodovinske fotografije, ki jih še niste videli

Velika novica za vse, ki jih zanima vesolje

Kdo je zakuhal 11. september? Bin Laden, Bush, ljudje-kuščarji?

Bi lahko videli dinozavre, če bi Zemljo pogledali zelo od daleč?

Bi preživeli skok z mosta na Krk?

Deset dejstev o vesolju, ki jim je težko verjeti #fotozgodba

Zakaj bi morali vsi lulati pod prho

Sedem matematičnih zanimivosti, ki vas jih v šoli niso naučili

Če nafto skurimo do zadnje kaplje, bo Zemlja postala pekel

Razčistimo za vedno: Je Coca-Cola brez sladkorja res slabša od navadne?

Mož, ki je svet rešil pred tretjo svetovno vojno

Fizikalni pojav, ki ste ga zagotovo že opazili

Kako v jedrski elektrarni nastaja elektrika?

Zanimivosti o Zemlji, ki jih morda niste vedeli #fotozgodba

Vsi ga poznajo, koliko pa jih ve, kako in zakaj nastane?

Komentarji

2

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

  • slomevzha / 10.10.2016. ob 10:57 0 0

    Vse, kar danes obstaja, bo obstajalo tudi čez tisoč, milijon ali milijardo let. Samo v drugi obliki.

    0 0
  • 6fbebi52 / 10.10.2016. ob 11:38 +1 - 2

    Ne bodi tako prepričan v svoje Slomevza,nekateri zelo dobro vemo,kaj se nam obeta v prihodnosti,neprimerljivo bolj kot ti,ker smo redno in natančno OBVEŠĆANI od BOGA,s katerim smo v bližini kar je zelo pomembno ker bo čez čas VSE v njegovih rokah in rokah njegovega sina Jezus kristusa,kateri bo kot KRALJ prišel na zemljo izpolnjevat očetovo voljo!!!!-skratka:vse(bo) v božjih rokah!!!

    +1 - 2
delitve: 51
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin