Torek, 31. 3. 2026, 16.16
2 tedna, 2 dneva
Razstava Denar in kriminal predstavlja svet prevar od ponarejenega denarja do zvijač z umetno inteligenco
Pri finančnih prevarah in kibernetskem kriminalu je razumevanje pomembnejše od strahu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,17
Odprtje razstave Denar in kriminal: tekma brez konca – od leve proti desni članica uprave NLB, pristojna za bančništvo na drobno in privatno bančništvo, Hedvika Usenik, vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT Gorazd Božič, kustosinja razstave Urška Purg, direktor Muzeja in galerije NLB MUZA Marko Mioč in povezoalec Luka Brlan
Finančne prevare se vedno pogosteje selijo v digitalni svet, pri tem pa nove in izpopolnjene tehnologije žal tudi nepridipravom omogočajo, da so njihovi nečedni posli vedno bolj zviti in jih je vedno težje prepoznati. Naše glavno orožje v tem neizprosnem boju je razumevanje, kako te prevare delujejo, kar nam pomaga tudi, da se jim izognemo. H krepitvi tega razumevanja želi prispevati nova razstava v prostorih NLB Muza v Ljubljani.
Finančni kriminal obstaja približno tako dolgo, kot obstaja človek, saj spremlja človeštvo že od prvih oblik denarja. Začel se je že v antičnem obdobju s ponarejanjem kovancev in se je skozi zgodovino razvijal skozi razne pojavne oblike do današnjih tehnološko podkrepljenih prevar, ki jih je tudi najtežje prepoznati brez ustreznega razumevanja.
To je vse, kar je ostalo od bankomata v Srednjih Gameljnah, ki so ga razstrelili oktobra 2025. Storilcev še vedno niso prijeli.
V digitalnem svetu prevare prežijo povsod
Razstava Denar in kriminal povzema celotno zgodovino finančnih prevar, a vendarle poseben poudarek namenja prehodu iz analognega v digitalni svet, kjer so te prevare veliko bolj zahrbtne in veliko manj očitne. Na nas prežijo v elektronski pošti, na lažnih spletnih straneh in prek umetno ustvarjenih videovsebin, ki srhljivo posnemajo podobe in glasove žrtev.
Tudi statistika pritrjuje vedno večji grožnji kibernetskega kriminala. Le v zadnjem letu je bilo zaznati kar 35-odstotno rast prijav varnostnih incidentov, finančna škoda v Sloveniji pa je dosegla več deset milijonov evrov. "Storilci danes delujejo v strukturiranih okoljih, kjer imajo na voljo mentorstvo, tehnično podporo in dostop do naprednih orodij, kar dodatno povečuje obseg in učinkovitost napadov," je ob odprtju razstave opozoril vodja Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT Gorazd Božič.
Ponarejevalci in drugi finančni kriminalci skozi čas
Umetna inteligenca je žal veter na mlin tudi kibernetskim kriminalcem
Zlasti umetna inteligenca omogoča izjemno prepričljive prevare, saj z njo kibernetski kriminalci ustvarjajo realistična lažna in zlonamerna e-sporočila, ponarejene spletne strani, prepričljive glasovne posnetke ter celo videovsebine, ki jih je težko ločiti od resničnosti.
Prepoznavanje prevar je vedno zahtevnejše, zato morajo biti uporabniki vedno bolj pozorni – in kot je eno od sporočil razstave – če je nekaj videti že malo sumljivo, se je treba ustaviti, preveriti in ukrepati. Pri tem pomagajo tudi banke, je ob odprtju razstave povedala članica uprave NLB, pristojna za bančništvo na drobno in privatno bančništvo, Hedvika Usenik: "Vsakoletno investiramo precejšnja sredstva v izboljšavo varnostnih sistemov ter strojno in programsko opremo. Ob tem redno izobražujemo zaposlene ter obveščamo in ozaveščamo stranke o grožnjah in dobrih praksah za varno poslovanje in varovanje informacij."
V vsakem paru je en bankovec pristen, drugi pa ponarejen. Ali veste, kako bi to preverili?
Nihče ni imun, a namen ni strašiti – vsak lahko naredi največ zase
Razstava nikakor ne želi strašiti, je med drugim poudaril direktor Muzeja in galerije NLB MUZA Marko Mioč. Namesto tega spodbuja razmislek o tem, kako ranljivi smo lahko vsi – ne glede na starost, izobrazbo ali poklic. V ta namen so na razstavi predstavili tudi osebne zgodbe ljudi, ki so postali žrtve prevar.
Ta pričevanja razbijajo stereotipe, zlasti tistega zelo nevarnega, da se "meni to ne more zgoditi". Sporočilo je jasno: prevara lahko prizadene vsakogar. "Prevara ne izbira in nihče ni imun nanjo – ne glede na poklic, starost ali izobrazbo," je posvaril Mioč.
Za svojo kibernetsko varnost lahko vsaj največ naredi sam – odlično izhodišče so preprosta in že dolgo znana, a še vedno spregledana varnostna priporočila.
Razstava ponuja tudi zelo znana, a še vedno prepogosto spregledana priporočila, kako se ubraniti pred kibernetskim kriminalom, in jih ne bo odveč še enkrat zapisati: vedno preverjajte pošiljatelja sporočila, ne klikajte sumljivih povezav v e-poštnih sporočilih in na spletnih straneh, skrbno ravnajte s svojimi osebnimi in finančnimi podatki ter bodite zelo, zelo previdni in morda celo nezaupljivi, ko jih nekdo zahteva. Poleg tega pa, kot že omenjeno, se ustavite, če je nekaj sumljivo, še bolje, ko je že neobičajno.
"Če obiskovalce spodbudimo, da se ob naslednjem nenavadnem sporočilu ustavijo in preverijo njegovo zlonamernost, je to že majhna zmaga," je povedala kustosinja razstave Denar in kriminal pri muzeju in galeriji NLB MUZA Urška Purg. Vse se namreč začne pri vsakem od nas in že majhen premislek lahko prepreči veliko škodo.
