IBM "posnel" mikroskopski film (VIDEO)

Čeprav znanost radi vidimo kot nekaj fascinantnega in kul, se v resnici za zaprtimi vrati skrivajo za marsikoga malce dolgočasne matematične enačbe in dolgotrajne težko razumljive raziskave. Pri IBM-u so se zatorej odločili, da jo poskušajo na zabaven način približati sleherniku in tako s svojo edinstveno tehnološko opremo posneli kratki animirani film. Vendar to ni klasična risanka, kakršne srečamo na naših malih zaslonih, temveč v njej namesto pikslov nastopajo molekule.

Film, naslovljen Deček in njegov atom, je prisrčna kratka zgodba o otroku, ki se spoprijatelji z osamljenim atomskim delcem in se z njim odpravi na igrivo domišljijsko dogodivščino, v kateri skupaj poplesavata, skačeta na trampolinu, mečeta žogo in se vsesplošno zabavata. Namen animirane pripovedi je znanost približati čim širšemu krogu ljudi in jih nad njo navdušiti. Predvsem seveda mlade, ki svoje interese še odkrivajo.

Kako ukrotiti atome? Ekipi IBM-ovih "snemalcev" je uspelo molekule manipulirati z vrstičnim tunelskim mikroskopom, napravo ogromnih proporcev – tehta namreč kar dve toni –, ki je gibanje atomov nadzorovala z oddajanjem vibracij ter uravnavanjem temperature in tlaka. Za potrebe nastanka filma je reč atome povečala kar 100-milijonkrat in premaknila 5.000 molekul ogljikovega monoksida, vsakič ko so se te znašle v želenem položaju, pa je mirujoče stanje še ovekovečila s fotografiranjem. 242 uporabnih posnetkov so nato zlepili v pričujočo animacijo, v celoten projekt pa je bilo vloženih deset 18-urnih delovnikov.

Velikanski mikroskop, ki so ga upravljali prek običajnega računalnika, je atome, umeščene na bakreno površino, naokoli razpošiljal s posebnimi izjemno ostrimi iglami in električnim tokom, ob vsakem premiku pa se je sprožil tudi edinstven praskajoč zvok, ki je raziskovalcem podal informacijo o opravljeni razdalji najmanjših delcev snovi. Ker atomov ni mogoče snemati med gibanjem, je bil omenjeni zvočni signal pri oblikovanju slikovnega gradiva ključnega pomena.

V duhu tehnološkega napredka Dotično tehnologijo so IBM-ovi znanstveniki sicer v prvi vrsti razvili z namenom izboljšav na področjih preračunavanja in shranjevanja podatkov ter držanja tempa z Moorovim zakonom (približno vsako leto in pol se podvoji zmogljivost visoko zmogljivih integriranih vezij – procesorjev). Poleg zabavnega videa jim je namreč uspelo narediti še pomembnejši korak – ustvarili so najmanjši magnetni delec na svetu. Slednji za shrambo enega bita podatkov uporabi vsega dvanajst atomov, kar je v primerjavi s sodobnimi elektronskimi napravami, ki za isto količino podatkov potrebujejo približno milijon atomov, prava revolucija.

Čeprav je torej molekularna animacija IBM-u prinesla mesto v Guinnessovi knjigi rekordov za najmanjši t. i. stop-motion (tehnika animacije, ki prikazuje nežive predmete v gibanju) film na svetu, se izkaže, da je ta zgolj fasada za precej večje odkritje in napredek, ki se kot medijsko manj zanimiva klienta tiho skrivata v zadnji klopi.