Žbogar: Če so nezadovoljni na obeh staneh, potem je sporazum uravnotežen

Glede dogovora premierov Boruta Pahorja in Jadranke Kosor o deblokadi hrvaških pristopnih pogajanj z EU in nadaljevanju slovensko-hrvaških pogajanj o meji je minister pritrdil novinarjema Dnevnikovega Objektiva, da se zdi, da je res veljala logika, "da je prav gotovo za nas nekaj slabega, če so na drugi strani zadovoljni". Zato sta "predsednika vlad želela doseči dogovor, ki ga nobena stran ne bi razglašala za zmago", je dodal.

"Blokada ni bila napaka" Minister je prepričan, da blokada hrvaških pristopnih pogajanj ni bila napaka. "Danes smo dosegli tisto, česar decembra nismo. Dikcija o dokumentih, ki prejudicirajo mejo, ki je Hrvaška tedaj nikakor ni hotela sprejeti, je zdaj v tem dokumentu. Vseh teh dokumentov po 25. juniju 1991 se ne sme uporabljati pred arbitražnim tribunalom. Če vzamemo stanje na dan 25. junija, je to boljše kot stanje, ki ga imamo danes, in če je ta datum izhodišče, potem je to za nas bolje," je dejal.

Kje je potekala meja na morju 25. junija 1991?

Na vprašanje, ali sta državi enotni glede stanja na dan 25. junija 1991, je minister priznal, da je razlika v tem, da Slovenija s tem razume "mejo na kopnem tam, kjer je bila, in na morju tam, kjer smo opravljali policijski nadzor". Za Hrvaško pa "je meja na kopnem tam, kjer je bila, ker pa meje na morju ni bilo, gre mejna črta po sredini", pristavil pa, da dokumente in dokaze o dejanskem stanju že več let zbira posebna skupina.

"Clintonova je samo ponudila pomoč" Zanikal je ugibanja, da naj bi bil dogovor posledica pritiskov švedskega predsedstva EU ali ZDA. Ameriško državno sekretarko Hillary Clinton "so samo zanimali naše stališče in argumenti zanje. Ponudili so pomoč, če bi jo potrebovali, mi pa smo rekli, da je to evropski proces in naj tako ostane," je povedal glede svojih pogovorov s Clintonovo med obiskom v ZDA.

"Mogoče bi bilo bolje, da referendum predlaga vlada" Na vprašanje glede možnosti morebitnega razpisa referenduma o arbitražnem sporazumu, o katerem je govoril predsednik republike Danilo Türk, pa je minister Žbogar poudaril, da se bo vlada do njega verjetno opredelila. "Potreben je resen razmislek, kajti gre za pomembno vprašanje, saj se odločanje o meji prelaga na nekoga tretjega. (...) Če pa že pride do referenduma, potem velja razmisliti, ali ni bolje, da smo mi, torej vlada, tisti, ga predlagamo," je dodal.

"Hrvaška tudi v primeru referenduma ne bi dosti zamujala"

Priprava arbitražnega sporazuma, razprave v parlamentu in morebitni referendum po oceni ministra vstopa Hrvaške v EU ne bi bistveno odložile. "Sporazum lahko s sosedo hitro uskladimo, saj je večji del že opravljen. Potem opravimo notranjo proceduro, gremo v državni zbor, in če bo treba, v nekaj mesecih pripravimo referendum. Vsekakor veliko prej, kot bi bila Hrvaška nared za vstop v EU," je pojasnil.

Pripravlja sesprememba sistema za imenovanje veleposlanikov Dotaknil se je tudi načrtovanih sprememb zakona o zunanjih zadevah, ki za razliko od sedanje različice, ki je uveljavila zaprt sistem imenovanja veleposlanikov zgolj izmed poklicnih diplomatov, predvideva delno odprt sistem. "Kot minister vidim, da zaprt sistem ne pomeni nujno nepolitičnega sistema," je dejal Žbogar in pojasnil, da "zaprt sistem diplomate, ki delajo v hiši, napeljuje, da za imenovanje na veleposlaniško mesto iščejo politično podporo".

"Kot ministru mi bo lažje, če bom imel neko kvoto za strokovne veleposlanike, ki pridejo od zunaj. Če bo potem za ljudi z MZZ prišlo do političnih posredovanj, bom rekel: dobro, to so strokovni ljudje iz hiše, a ker za njih posreduje politika, sodijo v kvoto desetih odstotkov zunanjih veleposlanikov. S tem bom prisilil te ljudi, da se v hiši razkrinkajo kot politični diplomati, meni pa bo omogočeno, da bom predlagal tiste kandidate, za katere bom sam menil, da so najboljši," je dejal minister.

"Varovalke bodo preprečile politična imenovanja" Pojasnil je še, da obstajajo tudi varovalke, kot npr. štirinajst let delovne dobe in tri leta na vodstvenem položaju. "To so varovalke, ki bodo, upam, preprečile politična imenovanja, kot so bila v preteklosti," je dejal in zavrnil tudi očitke, da se ne pogaja s sindikatom slovenskih diplomatov. Zagotovil je, da se s sindikatom še posvetuje.

"Tudi v Albaniji bomo odprli veleposlaništvo" V zvezi z diplomacijo je sicer napovedal še širjenje mreže slovenskih predstavništev. "Predvsem v krizi se moramo širiti tja, kjer gospodarstvo to od nas pričakuje," je dejal in napovedal imenovanje letečega veleposlanika za Libijo zaradi poslov za gradbena podjetja ter odprtje veleposlaništva v Albaniji.

"Smo nasledniki ADP"

Na vprašanje, zakaj Slovenija še ni notificirala svojega statusa naslednice Avstrijske državne pogodbe (ADP), pa je odvrnil, da zato, ker misli, da je njena naslednica. "Slovenija je naslednica nekdanje Jugoslavije. To smo sami zapisali, ko smo razglasili neodvisnost, prav tako smo zapisali tudi, da prevzemamo vse mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila nekdanja Jugoslavija. Torej, smo tudi nasledniki ADP," je zatrdil. Pojasnil je, da vlada sklepa o notifikaciji še ni sprejela in da je v fazi ugotavljanja, "kaj dobimo in kateri je pravi ukrep".

"Vlada nima besede pri sprejemanju zapornikov iz Guantanama" V pogovoru za sobotno prilogo Dnevnika pa je pojasnil tudi, da se vlada v dilemi, ali bo Slovenija sprejela zapornike iz Guantanama, "ne more odločiti, niti da bo, niti da ne bo sprejela zapornikov". "Vlada namreč nima pri tem nobene besede. Tudi ministrstvo za notranje zadeve ne, temveč gre za popolnoma neodvisen strokovni postopek," je povedal. Zatrdil pa je še, da Slovenija "pri zapornikih iz Guantanama ni imela nobene vloge: niti niso leteli čez naše ozemlje, niti niso bili tukaj pretovorjeni".