Zakaj je najboljši? Rojen šampion, ki postavlja nove mejnike.

Ogier je v svetovni reli vstopil relativno pozno. Prvo zmago je dosegel šele pri 26 letih. Danes pri 37 letih predvidoma vozi zadnjo celotno sezono za SP. Foto: Toyota Pred leti sva kramljala na Portugalskem. Zvečer v servisni coni Volkswagna na reliju svetovnega prvenstva, kjer je zanesljivo vodil. Za mizo v boksih se je sproščeno sprostil. "Kot najstnik relija nisem spremljal, zato je moj prvi pravi vzornik postal šele takratni svetovni prvak Tommi Makinen ob koncu devetdesetih let. Toda, ker sem rojen v Gapu, sem vsako leto obiskal nekaj hitrostnih preizkušenj relija Monte Carlo. Takrat nisem nikoli obiskoval francoskih nacionalnih relijev. Kot gledalec res nimam veliko izkušenj, saj sem začel šport bolj spremljati šele ob začetku svoje vozniške kariere. Če ne bi bilo mojega strica, ki mi je posodil prvi dirkalnik za avtokros, morda ne bi nikoli začel," mi je takrat pojasnjeval Ogier, sicer tudi izšolani učitelj smučanja.

Bil je najhitrejši voznik svojega obdobja in po osebni mentaliteti rojeni prvak. Takrat v mojih očeh še ni bil tako velik šampion. Kot mlad voznik je pri Citroenu nekoliko pobalinsko nastopal ob boku legendarnega Sebastiena Loeba in pozneje pri Volkswagnu, kjer so dirkalnik razvijali v prvi vrsti zanj in je bil prvi zvezdnik moštva z največjim proračunom, zato njegove serijske zmage pravzaprav niso bile presenetljive.

Avtomoto Drama, solze in spletke: šov, ki je kot odlična filmska zgodba

Bil je prvi voznik Volkswagnove tovarniške ekipe. Z njimi je zmagal na 31 relijih in bil štirikrat zaporedoma svetovni prvak. Foto: Red Bull Da bi postal svetovni prvak, je bil pripravljen storiti tudi korak nazaj

Toda dan po tistem, ko je včeraj v Monte Carlu dobil svoj petdeseti reli za svetovno prvenstvo in je to večno klasiko dobil osmič ter že s petim različnim dirkalnikom, je pogled na njegovo izjemno pot drugačen. Bil je produkt francoske šole relija (Citroen Sporta in francoske zveze FFSA), a pri Citroenu ob takrat slabemu vodstvu Oliviera Quesnela (ta ni bil kos predhodniku Guyu Frequelinu, dirkaškemu "očetu" Loeba) ni dobil prave priložnosti.

Raje, kot da bi vztrajal v senci Loeba, je stopil korak nazaj in podpisal pogodbo z Volkswagnom. Ta sploh še ni imel tovarniške ekipe. Eno leto je moral voziti le drugorazredno škodo fabio S2000 in šele po letu premora se je vrnil v razred WRC. Z Volkswagnom je dobil 31 relijev za svetovno prvenstvo in bil štirikrat zapored svetovni prvak.

Peterica raznovrstnih voznikov relija za SP:

Lani je prvič vozil za Toyoto in bil v skrajšani sezoni sedmič svetovni prvak. Lov na osmo zvezdico je s popolnim izkupičkom v Monte Carlu začel na najboljši način. Foto: Toyota

Kariera Sebastiena Ogierja v svetovnem prvenstvu:

Ogier in Ingrassia sta s Toyoto podaljšala sodelovanje še za leto 2021, konec sezone se bo Ogier predvidoma upokojil. Foto: Red Bull Pravi šampion je postal z dvojnim naslovom za "privatni" M-Sport Ford

Kako močno je osebnostno in psihološko podrejen svojim ciljem, kako trdo je zanje pripravljen delati in čemu se je zanje pripravljen odreči, je pokazal po izbruhu Volkswagnove dizelske afere Dieselgate. Nemci so čez noč ugasnili tovarniško moštvo, Ogier pa je pozimi iz najbogatejše ekipe prestopil v zasebno moštvo M-Sporta nekdanjega dirkača Malcolma Wilsona.

Podpora Forda je bila predvsem tehnična in ne finančna, kljub omejenim sredstvom pa je Ogier k Britancem prinesel zmagovalno miselnost in M-Sportu leta 2017 privozil naslov svetovnega prvaka. Za volanom je bil enako suveren, odločen in psihološko trden kot za volanom Volkswagnove specialke in pozneje poltovarniške ford fieste WRC. Leto pozneje je z M-Sportom uspel, spet predvsem z odličnimi predstavami na ključnih hitrostnih preizkušnjah leta, naslov ponoviti.

Vselej osredotočen na ključen cilj: od Citroena pobegnil k Toyoti

Nato je zapustil M-Sport in se vrnil k bogatejšemu Citroenu. Zmagal je reli Monte Carlo, a zaradi nekonkurenčnosti dirkalnika C3 WRC želel že konec leta predčasno prekiniti pogodbo. Ko je prestopil k Toyoti, se je Citroen s tovarniško ekipo WRC umaknil iz svetovnega relija. Pri Citroenu je moral prvo leto priznati premoč Ottu Tanaku (Toyota), v lanski skrajšani sezoni pa si je pri Toyoti spet povrnil naslov svetovnega prvaka. In obenem je za eno leto še podaljšal svojo kariero, ki jo je lani že nameraval skleniti.

Po rekordni osmi zmagi v Monte Carlu: bil je odločen, psihološko trden in povsem osredotočen na ta cilj

"Vesel sem te odločitve, občutki po še eni zmagi v Monte Carlu so zelo močni, čustveni, v očeh imam solze. Zahvala gre odlični ekipi," je včeraj povedal po cilju zadnje hitrostne preizkušnje.

Ves konec tedna je ponavljal, kako močno si želi še ene monaške zmage. Pripravljen je bil tvegati, njegova vožnja pa je bila najboljši dokaz, kako brezkompromisno zbran ter odločen je na ta cilj. V ključnih trenutkih je bil razred zase; tudi ko je prebil gumo in zaostal, je že nekaj kilometrov pozneje spet dirkal v svojem svetu in tekmecem ni ponudil prave priložnosti za preobrat. Z osmo zmago v Monte Carlu ima eno več od Loeba. Dosegel jo je s petimi različnimi dirkalniki, kar je dosežek brez primere.

Eden najbolj pomembnih trenutkov Ogierjeve kariere: po nenadnem umiku Volkswagna je pozimi leta 2016 podpisal za zasebno moštvo M-Sport Ford in bil nato z njimi dvakrat svetovni prvak. Foto: Red Bull

Ogier je vsestranski dirkač, ki je zmagoval na asfaltu, makadamu in snegu. Foto: Red Bull

Sebastien Loeb ali Sebastien Ogier?

Statistične primerjave so nehvaležne. Vsak serijski zmagovalec in šampion je bil odličen v svojem tekmovalnem obdobju. Loeb ima na 180 relijih 79 zmag (43 odstotkov), Ogier na 157 relijih pa 50 zmag (31 odstotkov).

Loeb je bil svetovni prvak devetkrat, Ogier za zdaj sedemkrat. Loeb je vse naslove in skoraj vse zmage dosegel le s Citroenovim dirkalnikom, Ogier je bil svetovni prvak s tremi različnimi proizvajalci (Volkswagen, M-Sport Ford in Toyota). Po teh podatkih jima ni nihče blizu.

Pojem vsestranskega voznika je bil nekoč prav tako Walter Rohrl, ki je Monte Carlo zmagal s štirimi različnimi avtomobili in tremi različnimi pogoni. Toda Rohrl ni želel nikoli dirkati na Finskem (visoke hitrosti in skoki) in v veliki Britaniji (skrite HP), take izbirčnosti si Loeb in Ogier seveda nista mogla privoščiti. Vozila in zmagovala sta povsod. Loeb je zmagal na 23, Ogier pa na 18 različnih relijih svetovnega prvenstva. Blizu omenjenih serijskih zmagovalcev gre postavit tudi Tommija Makinena, Juho Kankkunena, Carlosa Sainza …

Bil je ključen za vzpon kariere predlanskega svetovnega prvaka Otta Tanaka. Ko je ta pred leti nesrečno ostal brez zmage na Poljskem, mu je prvi ponudil tolažbo. Foto: Red Bull Šampionsko miselnost zna prenesti tudi na druge

Ena največjih šampionskih lastnosti Ogierja pa sta sposobnost in pripravljenost svojo izrazito zmagovalno miselnost prenašati na mlajše in še ne povsem dokazane voznike v istem moštvu. Loebu pri Citroenu kaj takega nikoli ni izrazito uspelo. Ko je Ogier prišel v M-Sport Ford, je "čez noč" za razred višje prestavil takratnega moštvenega tekmeca Tanaka (dve leti pozneje svetovni prvak s Hyundaijem), lani pa je enako pri Toyoti pozitivno vplival na Elfyna Evansa.

Tako moč zmorejo le redki in Ogierjev vpliv zato sega mnogo dlje od njegove osebne zmagovalne statistike. Epidemija covid-19 je za eno leto podaljšala njegovo kariero in letos bo po Monte Carlu morda spisal še kakšen zgodovinski mejnik svetovnega relija.