Karizmatičen in jasen: šef Hyundaia nalil čistega vina tudi Slovencem

Avtomoto Prizori iz Hrvaške: na deset tisoče ljudi “ponorelo” ob spektaklu

Andrea Adamo danes v karavani svetovnega prvenstva v reliju spada med najbolj karizmatične osebe. Spominja na Corrada Provero, nekdanjega šefa Peugeot Sporta, ki je v boksih rad pokadil cigaro. 49-letni Adamo je po izobrazbi tehnik, ki se je kalil v različnih serijah na dirkališčih, bil tudi med vodilnimi ob razvoju serijske alfe romeo giulie, leta 2015 pa je nato pri Hyundaiu prevzel "customer" program za zasebne dirkače oziroma kupce. Leta 2019 je prevzel vodenje Hyundaieve tovarniške ekipe v reliju in jih z odločno, občasno celo polemično strategijo popeljal do dveh naslovov svetovnega prvaka med proizvajalci.

Po cilju relija za svetovno prvenstvo na Hrvaškem ni bil med najbolj zadovoljnimi. Toyota je slavila dvojno zmago in tako kot januarja v Monte Carlu se je z "Japonci" lahko kosal le njegov očitno prvi adut sezone Neuville.

Raznovrstno svetovno prvenstvo in preboj dvajsetletnikov

Hrvaški reli je minil tudi v znamenju nekaterih mladih voznikov, ki napovedujejo menjavo generacij. Zmagovalec Ogier, sedemkratni svetovni prvak, je star 37 let. Neuville jih ima 32, predlanski svetovni prvak Tanak je še leto dni starejši.

Komaj 20-letni Rovanpera je resda hitro odstopil, a zato se je s petim mestom ob prvi priložnosti z dirkalnikom WRC zelo izkazal 25-letni Adrien Fourmaux. Adamo je letos v dirkalnik WRC za en reli (in neuradno že za celo sezono 2022) posadil 19-letnega Oliverja Solberga. Mladi dirkači postajajo hitreje boljši, zreli, psihološko trdni in presneto hitri. Svetovno prvenstvo v reliju pa letos trdnejše in z novimi dirkami – tudi kot posledica epidemije bolezni covid-19 – raznovrstno kot že dolgo ne.

Andrea Adamo mora skrbeti tudi za prihodnost vozniške zasedbe. Letos je že dal priložnost Oliverju Solbergu, z njihovim dirkalnikom vozi tudi mladi Francoz Jean-Pierre Loubet. To je sicer sin nekdanjega asfaltnega reli specialista Yvesa Loubeta. Foto: Hyundai

Hyundai je pod vodstvom Adama dvakrat zapored osvojil naslov svetovnega prvaka med proizvajalci, za zdaj se jim še izmika bolj laskavi naslov v vozniški konkurenci. Foto: Hyundai Hrvaška je v koledar svetovnega prvenstva dodala še en asfaltni reli. Če temu prištejemo še relija v Belgiji in na Japonskem, se zdi, kot da asfaltna podlaga dobiva vse večji pomen?

Danes v svetovnem prvenstvu nimamo več pravih specialistov le za asfaltne ali makadamske relije. Vsi najboljši vozniki so dobri na obeh podlagah. Vseeno ocenjujem, da je dobro v koledarju imeti nekaj več asfaltnih dirk. Veseli me, da so letošnji reliji na asfaltu zelo raznovrstni. Dirka na Hrvaškem je zelo posebna, enako bo tudi na reliju Ypres v Belgiji, celo na Japonskem nas čaka reli, ki bo podoben asfaltnim cestam v Italiji. Ker se obenem v koledar vračajo klasike, kot je makadamski reli Akropolis, je to vse le pozitivno.

Po lanski turbulentni sezoni se je letošnje prvenstvo začelo s tremi napovedanimi reliji. Se vam zdi, da se razmere umirjajo oziroma da bodo sprejeti protokoli omogočili letos bolj normalno izpeljavo svetovnega prvenstva?

Stvari se izboljšujejo. Lani smo bili nekako stisnjeni v kot in smo komaj izpeljali regularno prvenstvo. Zdaj ponekod lahko vozimo, v drugih državah morda še ne. Toda sam sem zadovoljen in želim položaj kar najbolj pozitivno sprejeti takega, kot je. Hvaležen sem, da smo uredili vse obstoječe protokole v zvezi s koronavirusom in da svetovno prvenstvo v zdajšnji obliki lahko obstaja. Upamo na lepo prihodnost, a obenem moramo biti hvaležni za to, kar imamo.

V Nemčiji vodite Hyundai Motorsport, kjer v času tako nenavadne epidemične krize razmere za delo najbrž niso bile idealne?

Lani smo delo opustili le za en mesec, morda še manj. Razvijali smo dirkalnike, imamo tudi pomemben program z dirkalniki za zasebna moštva. Ves čas smo bili zelo zaposleni, zato smo bili kar srečni, da se je vse razpletlo, kot se je.

Le redki vozniki, ki naredijo tekmovalno licenco, uspejo obleči kombinezon uradne tovarniške ekipe. Foto: Hyundai

Ker ima M-Sport le delno podporo Forda, sta v prvenstvu trenutno le dva proizvajalca. Se mora kateri še pridružiti Hyundaiu in Toyoti, da bi prvenstvo z vsaj tremi enakovrednimi "igralci" dobilo še večjo zanimivost ter kredibilnost?

To so ciklična obdobja in število sodelujočih proizvajalcev narašča in pada. Nekoč smo imeli le dva, v realnosti morda zgolj enega. Imeti več sodelujočih moštev je za šport sicer dobro, a vprašanje, kako dolgo na drugi strani to traja. Zmaga lahko le eden in vsi ne morejo biti zadovoljni. V nobeni avtošportni disciplini nisem videl prav veliko serij ali obdobji, ko bi v njih vztrajalo večje število proizvajalcev.

Prihodnje leto bodo imeli dirkalniki WRC prvič hibridni pogon, ki ga že dolgo poznamo v formuli ena in vztrajnostnih dirkah. Je to prava pot tudi za reli?

Ne vem, za nekatere proizvajalce je to pomembnejše, za preostale manj. To smer je potrdila FIA in to moramo sprejeti. Če želimo ostati v svetovnem prvenstvu, moramo izdelati tak dirkalnik s hibridnim pogonom. V Italiji imamo pregovor, da plešemo na glasbo, ki jo izbere DJ. To velja tudi za primer med nami in FIA.

Hyundai je precej pozno, tudi občutno pozneje kot Toyota in M-Sport, začel razvijati novo generacijo dirkalnikov WRC. Čakali ste na zeleno luč za ta projekt iz Koreje. Ste se kdaj bali, da te ne bo?

Ne, nikoli nisem bil zaskrbljen. Imel sem zaupanje, da bomo nadaljevali.

Andrea Adamo lani na reliju v Novi Gorici. V družbi s slovenskima državnima prvakoma Rokom Turkom in Blanko Kacin ter Markom Kajfežem, direktorjem družbe Hyundai Slovenija. Foto: WRC Croatia

Letos ste že dali priložnost Oliverju Solbergu, ki se zdi kot že vaša izbrana protiutež Kalleju Rovanperi pri Toyoti. Sta oba tako mlada voznika le izjema, slučaj ali gre za napoved trenda vse mlajših voznikov v dirkalnikih WRC?

To niti ni vprašanje družin, iz katerih prihajajo mladi vozniki. Oče ima lahko vse, a njegov otrok je tisti, ki v avtomobilu vrti volan, pritiska na plin in poskuša zavirati kar najpozneje. Tam vloga očeta in njegovi osvojeni naslovi ne pomenijo ničesar. Prednost je dejansko predvsem v tem, da imajo ti fantje možnost že v zelo mladih letih sesti v različne avtomobile in se voziti doma po posestvu. Tudi slavni Markku Alen je imel sina Antona, pa ta v reliju ni prišel zelo daleč. Preprosto ni bilo dovolj interesa z njegove strani. Takih primerov dirkačev s sinovi, ki niso bili uspešni ali niso niti poizkusili, je bilo še veliko. Solberg in Rovanpera sta dejansko izjemi. Še mnogo mladih fantov je zelo hitrih in prav gotovo se v vrhu svetovnega relija pripravljamo na menjavo generacij. Tudi mi jih spremljamo več, ne le Solberga.

Lani ste bili na obisku tudi na reliju v Novi Gorici v Sloveniji. Naš trg je majhen, a tudi marsikateri naš mlad fant sanja o preboju med profesionalne voznike relija. Kakšen bi bil vaš začetni in najbolj osnoven napotek?

Glede tega je recept le eden. Ni pomembno, iz katere države prihaja voznik, naj si bo to Slovenija ali pa katera od drugih večjih držav. Najpomembneje je voziti relije zunaj svoje države in tam pokazati, kako hiter si. Začeti je resda treba doma, toda vse, kar znaš, je treba pokazati in se dokazati zunaj. Le tam lahko kdorkoli opazi mladega in nadarjenega voznika.