Avtomobilski malček iz tovarne hladilnikov

Avtomobil kot hladilnik

Isetto so namreč razvili v milanski tovarni Iso SpA, ki je leta 1939 nastala kot tovarna hladilnikov. Po vojni je njen lastnik Renzo Rivolta pod skupnim imenom Iso razvil vrsto skuterjev, motociklov in majhnih trikolesnih tovornjačkov. Leta 1952 so razvili tudi majcen avtomobil z 236-kubičnim dvotaktnim motorjem za motocikle z močjo 8,8 kilovata, ga poimenovali isetta in ga spomladi 1953 predstavili na avtomobilskem salonu v Torinu. Ker je bila isetta tako majhna, da na njenem boku ni bilo dovolj prostora, so ji kar na sprednji del vgradili velika vrata, ki so se odpirala kot pri hladilniku. Da bi vozniku in sovozniku olajšali vstopanje na edino klop, sta se skupaj z vrati naprej pomaknila tudi volanski obroč in drog. Avtomobilček sicer ni bil najbolj živahen, saj je do hitrosti 50 kilometrov na uro pospeševal več kot pol minute in komaj presegel 80 kilometrov na uro, zato pa je porabil ugodno malo goriva.

Na pravem mestu ob pravem času

Iso je isetto poleg Italije izdeloval tudi v Belgiji, licenco pa je ponujal po vsem svetu, a z njo nikakor ni mogel uspeti na avtomobilskem trgu. V Isu so jih nazadnje izdelali le okrog tisoč. Uspešno obdobje avtomobilčka se je začelo šele po letu 1954, ko so isette s prvimi tremi mesti v ekonomičnem razredu na dirki Mille Miglia vzbudile pozornost ljudi iz BMW-ja. Ti so kupili pravice za licenčno proizvodnjo malčka in njegov razvoj ter s tem postavili temelje za pravi uspeh isette.