Test: Mercedes-Benz E 220 d

Različna pojmovanja prestiža …

Pozornost, posvečena podrobnostim, je očitna. Tudi v tem pogledu je E boljši od predhodne generacije. Foto: Ciril Komotar

V avtomobilskem svetu prestiž običajno povezujemo z voznim udobjem, zmogljivimi motorji in izbranimi materiali. Tokrat je bil nadgrajen še s tehnološko naprednostjo in izdatno skrbjo za dobrobit zahtevnejšega voznika.

Se še spomnite tiste famozne študije, ki je trdila, da človeško srce v mercedesih bije počasneje? Morda, a ne tokrat. Mercedes namreč v iskanju športne elegance vse pogosteje posega na območje, nekdaj rezervirano za BMW in v zadnjih letih tudi Audi. Tudi tokrat je bilo tako …

"Krivdo" pripisujemo AMG-dodatkom, ki so za svojega vzeli tako zunanji videz kot tudi razkošno kabino, kjer smo zaman iskali tople odtenke. Bila je temna, hladna in polna že znanih potez ter oblikovnih izhodišč, znanih tako iz manjšega C kot tudi iz večjega S. In medtem ko seveda branimo svobodo odločitve o estetskih lastnostih, velja, da njegovo notranjost kupci ali pa zgolj opazovalci večinoma označujejo kot privlačno.

Usnje in aluminij sta dva od materialov, ki v sodelovanju z elegantno zaobljenimi potezami v kokpitu vzdržujeta razmeroma visoko raven gosposko-športnih občutkov. Vzdušje je prijetno, a ne pretirano sproščeno – veliko temnih odtenkov in športna sprednja sedeža z izrazitim bočnim oprijemom namreč zagovarjajo športno utesnjenost. Foto: Ciril Komotar

Prostora je (večinoma) dovolj

Druga sedežna vrsta je razmeroma prostorna, glede na segment pa povprečna. Odrasli bodo seveda sedeli zlahka. Širinskih in dolžinskih centimetrov je dovolj, več bi si jih želeli predvsem pri stopalih. Dober dokaz, da je E namenjen predvsem menedžerjem in direktorjem, ki radi vozijo.

Prtljažnik je s 540 litri zelo velik, ima pa eno klasično in eno netipično pomanjkljivost. Dostop je zaradi karoserijske zasnove omejen, dno pa se ob približevanju drugi sedežni vrsti rahlo dvigne.

Digitalna armaturna plošča E-ja povezuje z modeli S, S-coupe in S-cabriolet. Vidljivost atraktivno postreženih informacij instrumentne plošče, ki se razteza čez dve tretjini vetrobranskega stekla, je odlična. Voznik lahko grafično podobo neposredno pred seboj prilagaja s tremi različnimi videzi – klasičnim, športnim in tehnološko naprednim, vsaka od teh pa omogoča dodatno prilagajanje glede na želje po vsebini prikazanih podatkov.

Njegovo podvozje zmore veliko

O tem, da njegovo podvozje zmore zelo veliko, smo pisali že ob prvi vožnji, podobno pa potrdili tudi ob prvem srečanju s karavanom. Tokrat je do izraza prišlo predvsem izvrstno blaženje in "radiranje" slabosti manj uglednih podlag v voznem programu comfort. Večji del zaslug za to ima doplačljivo zračno vzmetenje air body control s prilagodljivim blaženjem. Nadpovprečno dobra zvočna zatesnitev postavi piko na i.

Jasne razlike med voznimi programi so dobrodošle in E zna ob vklopu športnih programov vožnje okoli ovinkov tudi hitro. Medtem ko je mehanskega oprijema veliko, vzmetenje pa postane prijetno čvrsto, smo več pričakovali od krmiljenja. Športno torej da, samozavestno tudi, a njegov dom je vendarle avtocesta.

Če vas zanima več o njegovi tehnološki podpori, zaradi katere je ob lansiranju postal znan kot najinteligentnejši avtomobil na svetu, preberite informacijsko izčrpno poročilo kolega Jureta Gregorčiča s prve vožnje v Španiji, kjer je z E-jem zapeljal tudi na dirkališče v Estorilu. Foto: Ciril Komotar

Oborožen z znanjem

Tokrat hvalimo predvsem Mercedesov skupek sistemov drive pilot, ki omogoča polavtonomno vožnjo. Ta odpravlja dvome o tem, ali bo prihajajoča tehnologija dejansko kos izzivom povsem avtonomne vožnje.

E namreč prvine, ki jih v osnovi obvlada že marsikateri avtomobil, izvaja gladko, brezkompromisno varno in učinkovito. Samodejno zadrževanje vozila na svojem voznem pasu, prilagajanje prometu in predvidevanje prometnih situacij ob upoštevanju dogajanja v okolici je vzorno, občutki za volanom pa so odlični. Večkrat smo se namreč zalotili pri izzivanju sistema in (brez uspeha) iskali napake. Hvalimo tudi samodejno prilagajanje hitrostnim omejitvam.

Celostno vzoren paket odlično dopolnjuje pogonski sklop – kombinacija Mercedesovega devetstopenjskega samodejnega menjalnika in povsem novega dvolitrskega dizla z dolgočasno uradno oznako OM 654. Foto: Ciril Komotar

Koga briga dolgočasna oznaka

Motorja ne odlikuje le mirnost teka in manjše vrednosti zvočnega razgrajanja (v tem pogledu je v primerjavi z 2,1-litrskim predhodnikom praktično neprimerljiv), ampak tudi zelo zmerna žeja. Kljub skoraj 200 "konjem" skupne moči in spodobnim 400 njutonmetrom navora, je znal pogosto zahtevati tudi manj od šestih litrov na sto kilometrov. Testno povprečje se je ustalilo pri prav tako sprejemljivih 6,2 litra.

Medtem ko razumemo željo po zmogljivejših šestvaljnikih z bogatejšo zvočno kuliso in drugimi prednostmi dodatnih dveh valjev, menimo, da je OM 654 v tem trenutku optimalna izbira tudi za tiste, ki večino kilometrov prevozijo na avtocesti.

Menjalnik je uglajen, pretika taktno in pravočasno v vseh programih vožnje, tudi v športnih, kjer se je v trenutkih, ko je naglica prva na seznamu prioritet, izkazal tudi z odločnostjo. Tudi ukazovati si pusti, a vseeno velja, da smo proces ne glede na stil vožnje zaupali elektronski pameti. Foto: Ciril Komotar

Mercedes-benz E 220 d – Cena in tehnični podatki