Seat toledo 1,2 TSI

Toledo je izginil … in se vrnil

Včasih zelo priljubljen, potem pa, tudi zaradi neposrečene oblike, nesramno pozabljen. Za štiri leta so se mu odrekli celo pri Seatu. Iz (ne)zasluženega pokoja je prišel s spremenjenim pristopom in novim poslanstvom. Že nekaj let namreč Turki in Romuni niso edini, ki bi posegali po nizkocenovnih kombilimuzinah in limuzinah.

Dacia je z loganom odprla novo poglavje v miselnosti, vse pogosteje s sredstvi prikrajšanega, zahodnoevropskega kupca, druge znamke pa so s podobnimi in zadnja leta vse bolj prefinjenimi recepti složno sledile. Tudi največji evropski koncern, Volkswagen. In potem sta prišla – toledo in rapid.

Prtljažnik ne "požre" le prtljage. V njem izginejo tudi kritike.

Skupaj z dvojčkom torej pelje nasproti praktično istim kupcem – tistim, ki iščejo, vse pogosteje pa tudi zahtevajo, težkim časom primerno, hvaležno razmerje med ceno in dobljenim. Lastnosti limuzinske oblike zagotavljajo izredno prostoren prtljažnik, ki s 550 litri ne "požre" le prtljage, ampak tudi večino kritik nasprotnikov limuzin.

Toledo je namreč (tako kot rapid) pravzaprav petvratna kombilimuzina, zaradi česar je dostop do prtljažnega prostora močno olajšan. Če bi se le sedeži zložili še v ravno dno …

Pusta plastika ne pokvari vtisa

Z medosjem, daljšim celo od octavijinega, si prostorsko hvalo zasluži tudi kabina. Voznika in sopotnike, skladno s sledenjem tako imenovane "low budget" filozofije, obdaja veliko trde plastike in pustih, ostro zaključenih potez. Če to odmislite, ostane veliko uporabnosti, vzorne ergonomije in dober položaj za volanom, kar bo bistvenega pomena v primeru odločitve za nizkocenovno flotno ali družinsko vozilo.

Lahko tudi za manj kot trinajst tisoč, a le s pravim motorjem

Preizkušeni toledo je bil opremljen s 77-kilovatno izvedbo 1,2-litrskega turbobencinskega motorja in dražjo od dveh oprem – style. Ta ročno klimatsko napravo nadomesti s samodejno, jeklena platišča z litimi, ročno pomikanje zadnjih stekel z električnim, na volanski obroč doda še nekaj tipk, roke pa lahko spredaj in zadaj slonijo na naslonu. Dovolj, da se znebi nizkocenovne oznake in se s slabimi šestnajstimi tisočaki uvrsti v območje izredno pestre izbire tako ali drugače naravnanih družinskih vozil, tudi majhnih enoprostorskih.

Ob tem poudarjamo, da izbira osnovne opreme s šibkejšo, 63-kilovatno različico enakega motorja in po našem mnenju nujnega doplačila za parkirna tipala na zadku zlahka ostaja pod trinajstimi tisočaki.

V primerjavi z rapidom toledo v Sloveniji ne ponuja še cenejše alternative – možnosti izbire atmosferskega trivaljnika s 63 kilovati. Sicer nepriljubljena motorna izbira Škodi omogoča še privlačnejši pristop k oglaševanju svojega racionalnega aduta. Na reklamne panoje lahko napišejo: "od manj kot 11.500 evrov".

S tem so si priborili nekaj pomembne psihološke prednosti pred nekdaj vročekrvnim in s temperamentom prepojenim hišnim tekmecem, katerega glavna naloga je preprosta: preživeti.

Pelje se bolje kot marsikateri dražji avtomobil

Kljub preprosti zasnovi podvozja, ki se spredaj zanaša na vzmetenje McPherson, zadaj pa celo na poltogo premo, se toledo pelje zanesljivo, skozi zavoje celo odločno.

Pomanjkljivosti poltoge zadnje preme pridejo do izraza na slabših podlagah z izrazitimi grbinami ali luknjami, ki v kabino prenesejo preveč tresljajev.

Bencinski turbomotor je v zameno za odzivnost in malenkost živahnosti zahteval zmernih 7,6 litra na sto kilometrov, podobno kot rapid, ki je porabil deciliter več.