Opel corsa 1,2 twinport ecotec LPG

Corso po drugi prenovi že poznamo

Tri leta je tega, kar smo vozili petvratno različico z 1,3-litrskim 70-kilovatnim dizelskim motorjem. S klikom tukaj lahko preberete vse, kar smo takrat zapisali o vožnji, podvozju, notranjosti ...

Zdaj so corsi v tej obliki šteti dnevi, saj že to jesen prihaja nova generacija, vseeno pa bomo zaradi primerjave s pogonom na plin potegnili iz arhiva nekaj podatkov o dizelskem motorju.

Plin (LPG) ali dizel (CDTI)? Številke kažejo, da je plin zmagovalec …

Tri leta je tega, kar smo vozili petvratno različico z 1,3-litrskim 70-kilovatnim dizelskim motorjem. Zdaj so corsi v tej obliki šteti dnevi, saj že to jesen prihaja nova generacija, vseeno pa bomo zaradi primerjave s pogonom na plin potegnili iz arhiva nekaj podatkov o dizelskem motorju.

Najprej se moramo odločiti, ali primerjamo 55- ali 70-kilovatnega dizla, saj po zmogljivostih (največja hitrost, pospeševanje) LPG izgublja napram močnejšemu dizlu, je pa hitrejši in malo živahnejši od 55-kilovatnega dizla. Torej, kogar zanimajo zgolj zmogljivosti, se je že odločil.

Po finančnem kriteriju je LPG nesporni zmagovalec, saj je nabavna cena vozila nižja, enako pa tudi stroški za gorivo na prevoženih sto kilometrov.

Po tovarniških podatkih o kombinirani porabi obeh dizlov (4,2 oziroma 4,4 l/100 km) stane 100 kilometrov vožnje na dizelsko gorivo 5,69 oziroma 5,96 evra, medtem ko za 100 kilometrov z avtoplinom (6,5 l/100 km) porabimo le pet evrov

Od dizlov smo preizkusili le močnejšega, na testnem krogu je porabil povprečno 5,1 litra goriva oziroma 6,91 evra na sto kilometrov. Boljši rezultat smo dosegli s corso LPG, ki je porabila 7,5 litra avtoplina na sto kilometrov, to pa pomeni pet evrov in 77 centov.

Cena ni edina prednost

Utekočinjeni naftni plin (UNP) ali LPG (liquified petrol gas) je okoljsko ugoden že zaradi svojega nastanka, saj med predelavo nafte nastali plini ne izpuhtijo v zrak, ampak se jih zajema in ustrezno obdela za uporabo v gospodinjstvih, za ogrevanje in pogon motorjev z notranjim izgorevanjem … LPG spada med najbolj razširjeno alternativo klasičnim gorivom zaradi manjše količine škodljivih izpustov (ogljikova monoksid in dioksid, dušikovi oksidi, saje), izpustov žveplovih oksidov in ogljikovodikov pa praktično ni.

Vozniki, ki jih navedene prednosti sploh ne zanimajo, pa ne ostanejo ravnodušni ob podatku, da LPG manj obremenjuje vitalne dele motorja, ki deluje bolj tiho, daljša pa je tudi njegova življenjska doba.

Med LPG in bencinom ni opazne razlike

Med vožnjo z obema vrstama goriva nismo opazili razlike, ki sledi iz tehničnih podatkov (malo manjša največja hitrost in sekunda razlike pri pospeševanju do sto kilometrov na uro), zato pa smo v obeh primerih corso označili kot precej anemično. Corsa z 1,2-litrskim motorjem je očitno tako zelo "ecotec", da zlepa ne pokaže svojih 83 "konj".

No, v nižjih prestavah še spravi skupaj nekaj živahnosti, kadar pa se cesta vzpenja, je treba motor zavrteti tja proti 50 in še čez po merilniku vrtljajev. Kadar smo na odprtih cestah sledili drugim vozilom, smo morali urno posegati po prestavni ročici (tudi za dve prestavi navzdol), sicer bi nam kolona ušla. Na klancu med Pijavo Gorico in Turjakom pa tudi to ni pomagalo. Kombiji so ušli naprej.

Na avtoplin s pritiskom stikala

Izbira pogona na plin je preprosta s pritiskom na stikalo. Prvo minuto, pozimi morda dve, po zagonu hladnega motorja deluje motor na bencin, nato pa se samodejno preklopi na LPG.

Na merilniku goriva se količina bencina zamenja s količino plina. Enako kot pri drugih gorivih je pomembno, da se po zagonu motorja vozilo nemudoma odpelje, saj med ogrevanjem na mestu ne pride do preklopa na plin. Vsaj po sedmih minutah, kolikor smo vztrajali, še ne.

Pri izračunih porabe avtoplina moramo upoštevati tudi porabo bencina med zagonom motorja. Čeprav gre samo za minutko ali dve in čeprav je bilo stikalo za izbiro goriva stalno na LPG, je po dva tisoč kilometrih iz rezervoarja izpuhtelo dobrih pet litrov 95-oktanske "župce".

Večji doseg ni kakšna posebna prednost

Ste opazili, da v zgornjih odstavkih med prednosti corse LPG nismo navedli daljšega dosega zaradi dveh rezervoarjev? To smo izpustili namenoma, ker menimo, da to predstavlja samo teoretično prednost. Dejansko se voznik s corso LPG ne bo vozil na mnogo dražjo vrsto pogona, saj je izbral plinski pogon in za to doplačal tisoč evrov. Tudi kadar med vožnjo zmanjka plina, ne bo pokuril vsega goriva, naj bo nafta ali bencin, temveč se bo ob prvi priložnosti oskrbel z avtoplinom.

Še o testni corsi, kot da ni LPG

Poleg najvišje stopnje opreme active, katere glavni elementi so našteti v tabeli, pohvalimo "doplačilne" prilagodljive luči in paket active plus. Ta med drugim omogoča prostoročno telefoniranje in postavlja corso na lita 16-palčna platišča. Enako kot pri predhodnem testu znova pohvalimo podvozje. To predstavlja dober kompromis med udobjem in odlično lego na cesti (temu ustrezata športno oblikovana sprednja sedeža), posebej pa se izkaže na slabo vzdrževanih asfaltih podlagah, ki postajajo glavna značilnost naših cest.

Tempomat nam je bil všeč zaradi preproste uporabe, vendar čudežev ne more delati. Ko smo ga na avtocesti nastavili na 130 kilometrov na uro (dejansko 125) oziroma malo čez (ne prav tihih) 3500 vrtljajev, je na prvem klančku omagal.