Nedelja, 26. 7. 2026, 4.00
2 tedna, 2 dneva
Lahko reli spet postane razvojni laboratorij?
Električni reli brez kompromisov: Opel z Avstrijci razvil mobilno polnilno mrežo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,16
Električni reli je naredil pomemben korak naprej. Na reliju Weiz v Avstriji so Oplovi dirkalniki prvič brez časovnih ali logističnih omejitev odpeljali celotno traso tekmovanja. Ključ do uspeha ni bila večja baterija, temveč nova mobilna infrastruktura za hitro polnjenje, ki bi lahko pomembno vplivala tudi na razvoj serijskih električnih avtomobilov.
Organizatorji pokala ADAC Opel GSE Rally Cup so na reliju Weiz v Avstriji naredili pomemben korak pri razvoju električnega relija. Prvič do zdaj so lahko električni dirkalniki brez omejitev odpeljali celotno traso hitrostnih preizkušenj, saj so uvedli novo mobilno infrastrukturo za polnjenje baterij med posameznimi preizkušnjami in zunaj servisnega prostora.
Poudarki:
- Na reliju Weiz so električni dirkalniki prvič brez omejitev prevozili celotno traso hitrostnih preizkušenj v enakem ritmu kot avtomobili z motorji z notranjim zgorevanjem.
- Največji tehnološki napredek predstavlja mobilna infrastruktura za polnjenje med hitrostnimi preizkušnjami, zato polnjenje ni več omejeno le na servisni park.
- Glavno vlogo prevzamejo mobilni baterijski hranilniki na električnih tovornjakih.
- Za celoten reli je bil pripravljen natančen načrt desetih polnjenj, posamezno polnjenje je trajalo od 14 do 59 minut.
- Mobilne polnilnice omogočajo do 125 kilovatov polnilne moči na priključek in lahko hkrati z enako močjo polnijo do 16 dirkalnikov.
- Celoten sistem deluje z uporabo baterijskih hranilnikov, ki jih polnijo prek običajnega industrijskega trifaznega priključka. Tako na prizorišču niso potrebni zelo zmogljivi električni priključki.
Reli lahko delno spet postane avtomobilski razvojni laboratorij
Opel mokka GSe je pridobila homologacijo FIA za nov razred eRally5, zato je mogoče z njo nastopati tudi na reli tekmovanjih izven pokala. Reli tako spet kot nekoč vsaj v manjši meri postaja terenski laboratorij za razvoj novih avtomobilskih tehnologij in v tem je tudi največji pomen Oplovega pokalnega tekmovanja.
Nekoč so prek športa vpeljali, razvijali in dokazali mnoge nove tehnološke prijeme. V začetku osemdesetih je na primer marsikdo dvomil o potencialu štirikolesnega pogona, pa je nato Audi hitro utišal kritike in danes si vrhunskega relija brez štirikolesnega pogona ne moremo več predstavljati.
Če želijo na elektriko ujeti vse štarte in prevoziti vse kilometre, mora biti vmesno polnjenje zelo učinkovito
Serijski električni avtomobili so večinoma mlajši od desetih let in tradicionalni proizvajalci se hitro učijo precej drugačnih izzivov kot pri vozilih s klasičnimi motorji. Vozne lastnosti, kar najnižja poraba in učinkovito polnjenje baterije sodijo med tri področja z največ izzivi.
V reli športu so pri Oplu s partnerji razvili predvsem napredne sisteme mobilnega polnjenja, ki je v časovno zelo natančno odmerjenem reliju celo ključno področje. Tu tekmovanje poteka ves dan, časa med hitrostnimi preizkušnjami pa je malo. Če želijo dirkalniki odpeljati celotno traso v enakem urniku kot bencinsko gnani tekmeci, mora biti polnjenje zelo učinkovito.
Oplu je v Weizu uspelo prav to: pokalni avtomobili so prevozili celoten reli, niso zamujali in se kljub ne tako predelanim avtomobilom uvrščali zelo visoko tudi v skupni razvrstitvi.
Video - za enega izmed dirkalnikov tehnično skrbi slovenska ekipa IK Sport
Po treh letih niti sledu več o zapletenem polnilnem omrežju
Servisno cono Opel Motorsporta v Weizu sem prvič obiskal pred tremi leti. Takrat so avtomobile polnili izključno tam, celotna infrastruktura pa je bila izjemno zapletena. Zdelo se mi je, da jo obvlada in v celoti razume le simpatičen Avstrijec, ki so ga vsi hitro našli zaradi majice z napisom "Strom". Letos je bilo vse drugače. Vsak dirkalnik je imel klasično svoj šotor in prostor za delo mehanikov, nikjer pa ni bilo napeljanega nobenega visokonapetostnega kabla več.
Dirkalnike so namreč polnili le v bližnjem improviziranem polnilnem parku, kjer je bil električni tovornjak z baterijskimi hranilniki, podoben tovornjak pa je avtomobile čakal še na trasi dirke.
Deset polnjenj, kjer je vse vnaprej dobro premišljeno
Tehnično osebje podjetja STARD z Dunaja (najbolj znani so po razvoju visokozmogljivih Fordovih električnih dirkalnikov za tekmovanja, kot je ameriški Pikes Peak) posadkam že pred relijem pripravi natančen urnik polnjenja. Na celotnem reliju so imeli deset predvidenih polnjenj baterije in za vsakega med njimi so že vnaprej določili ciljno napolnjenost baterije. To je odvisno od kilometrov, ki sledijo, in tudi razgibanosti ceste. Ekipe tehnikom ves čas pošiljajo stanje baterije, da lahko ti prilagodijo polnjenje.
Med sobotnim delom relija (osem hitrostnih preizkušenj v skupni dolžini 99 kilometrov, ob tem še 167 kilometrov etap) je bilo v načrtu petkratno polnjenje pri servisni coni v Weizu (14, 34 minut ali 59 minut) in dvakrat na trasi dirke (21 oziroma 22 minut). Klasični dirkalniki so imeli ta dan tri dolivanja goriva.
Električni tovornjak ima na prikolici velike hranilnike, ti se polnijo prek klasične industrijske vtičnice
Polnilnice podjetja Schall-E imajo vgrajen baterijski hranilnik s kapaciteto 160 kilovatnih ur (kWh) in omogočajo polnjenje z močjo do 250 kilovatov, ki se razdeli med dva priključka s po 125 kilovati. Vsak tovornjak prevaža osem takšnih polnilnih modulov, kar pomeni, da je mogoče hkrati polniti do 16 reli dirkalnikov.
Celoten sistem dopolnjuje medpomnilniška baterija (150 kWh), ki se polni v osrednjem polnilnem območju, na voljo pa je tudi dodatna rezerva s kapaciteto 500 kWh. Med največjimi obremenitvami sistem energijo črpa iz teh zalog, zato lahko ves čas zagotavlja stabilno polnilno moč 125 kilovatov na vsakem priključku. To ustreza zmogljivostim dirkalnika, katerega 400-voltna električna arhitektura omogoča polnjenje z močjo med 100 in 110 kilovati.
Skrbi o potrebni visoki priključni moči na omrežje so odveč
Vse polnilne postaje (baterije) polnijo prek običajnega industrijskega trifaznega priključka (63 A), ki imajo teoretično moč do 43 kilovatov, nato pa mobilne polnilnice iz shranjene energije dirkalnikom zagotavljajo hitro polnjenje z močjo do 125 kilovatov. Na tak način za polnjenje hranilnikov ni potrebna zelo visoka priključna moč.
Če bi bilo treba, lahko dodatno energijo v medpomnilniški sistem dovajajo tudi električni tovornjaki, ki imajo baterije s kapaciteto 450 kWh. Celotno delovanje polnilne infrastrukture nadzoruje programska oprema, ki ekipam v realnem času prikazuje stanje posameznih polnilnih postaj.
