Torek, 2. 7. 2019, 15.43
5 let, 5 mesecev
Prva vožnja: škoda superb
Dve novosti za lov za VW passatom #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,87
Praktično istočasno bosta na slovenske ceste zapeljala dva najbolje prodajana avtomobila v srednjem zgornjem razredu – VW passat in škoda superb. Prejšnji teden smo prvič sedli za volan prenovljenega nemca, zdaj pa smo v okolici Dunaja vozili še prenovljenega superba. Kot prva škoda bo na voljo kot priključni hibrid, hkrati pa v ospredje postavlja še nadgrajeno kakovost potovanja.
Prvič je pri superbu na voljo terenski paket scout.
Prenova je prinesla manjše vizualne in tehnične spremembe, toda vseeno so te namenjene pravim delom. Zadek zdaj deluje zelo všečen in svež, različica scout pa prinaša prijetno širino največjemu Škodinemu avtu.
Glede prostornosti ostaja razredni kralj, z novimi materiali in okrasnimi elementi pa je počutje za volanom in ob njem izredno prijetno. Hvalimo to, da so se kljub novi večopravilni enoti brez fizičnih stikal pri Škodi odločili ohraniti fizična stikala za klimatsko napravo. Novost bo tudi možnost matričnih žarometov LED.
Prihajajoči dvolitrski dizel TDI evo s 110 kilovati nas je povsem prepričal. Miren, presenetljivo tih in varčen. Na koncu je porabil 5,4 litra goriva, zlahka pa bi povprečno porabo spustili tudi pod pet litrov.
Prvi avtomobili bodo na ceste zapeljali sredi avgusta, tisti z novim dvolitrskim dizlom pa bodo iz tovarne Kvasiny zapeljali v drugi polovici septembra. Cene se za limuzino pričnejo pri 28 tisoč evrih (1.6 TDI DSG), za karavana pa pri 29 tisoč evrih (1.6 TDI DSG). Zaenkrat je superb na voljo le s samodejnimi menjalniki.
Subtilno prenovljen zunanji videz
Kot smo v zadnjih letih že navajeni, so vizualne spremembe pri prenovah avtov iz skupine Volkswagen bolj evolucijske narave. Tako kot ravnokar posodobljen passat je tudi superb vizualno postal nekoliko bolj dinamičen, še posebej na sprednjem delu. Oblikovalska ekipa pod vodstvom Oliverja Stefanija si je za prenovljenega superba zamislila spremenjen sprednji odbijač, ki podaljša skupno dolžino avtomobila za osem milimetrov oziroma pri karavanu šest milimetrov. Spremenjena je tudi maska hladilnika, povsem novi matrični žarometi pa so nekoliko tanjši. Razlike so v živo minimalne in jih bodo opazili le tisti najpozornejši ali lastniki, ki si bodo želeli zamenjati svojega starega superba za prenovljenega.
Na zadku je horizontalno postavljena kromirana letvica, napis ŠKODA se po vzoru scale in kamiqa razprostira čez ves zadek. Čeprav so te spremembe prav tako minimalne, pa imajo v praksi večji vpliv na splošni videz avta.
V Sloveniji se kar 80 odstotkov kupcev odloči za karavansko različico.
Spremembe na zadku so majhne, a imajo precejšen vpliv na videz.
Prvič so na voljo matrični žarometi.
Točka pogovora: matrični žarometi in priključni hibrid
Čehi so na predstavitvi še posebej ponosno razlagali o tehnologiji LED, ki preprečuje zaslepljevanje drugih avtomobilov tudi ob prižganih dolgih lučeh. To jim je uspelo doseči s pomočjo vgrajene kamere na vetrobranskem steklu. Ta prepozna nasproti vozeče avtomobile in s pomočjo segmentov znotraj luči prilagaja snop.
"Crystal lighting", kot so pri Škodi poimenovali nov sistem, ponuja tudi možnost različnih svetlobnih scenarijev glede na razmere na cesti. V luči so vgrajeni modul LED za kratke in dolge luči, trije segmenti za dolge luči, statična žarnica LED za osvetljevanje zavojev, tanka linija LED za smernike, dnevne in pozicijske luči ter izredno tanke LED-strukture za animacijo funkcije leaving/coming home. Na zadku so prav tako nameščene luči LED z dinamičnimi smerniki. Na odgovor na vprašanje, kako delujejo v praksi, bomo morali počakati do testa, saj smo testni krog opravili podnevi.
Kaj pa priključni hibrid? Žal smo zaman pričakovali vožnjo v prvem Škodinem priključnem hibridu. Naročila bodo začeli sprejemati šele ob koncu leta, prvi primerki pa bodo na cesto zapeljali šele prihodnje leto.
Ostane nam torej le teorija: poganjata ga 1,4-litrski bencinski TSI in elektromotor s 85 kilovati. Skupna sistemska moč znaša 160 kilovatov in 400 njutonmetrov navora. S pomočjo baterije z zmogljivostjo 13 kilovatnih ur bo imel superb iV 55 kilometrov električnega dosega po ciklu WLTP. Baterija se s pomočjo stenske hišne polnilnice napolni v treh urah in tridesetih minutah. Gre za enak pogon, kot je vgrajen v prenovljenem passatu, zato vas vabimo, da si o njem več preberete s klikom na spodnjo povezavo.
Priznamo, da smo bili nekoliko presenečeni ob globalnem pregledu prodaje, saj je delež v prid karavana na svetovni ravni vsega 54-odstoten. Za primerjavo, v Sloveniji je ta delež kar 80-odstoten. Za priljubljenost limuzine pa so krivi predvsem Kitajci – to je največji trg za superba in hkrati tudi daleč največji trg za limuzinsko karoserijsko obliko.
Naj se še malo zakopljemo v statistiko, ki bo pojasnila nekatere poteze uvoznika pred uradnim začetkom prodaje. Dizelski motor je v primeru superba še vedno alfa in omega, saj se zanj odloči štirikrat več kupcev kot za bencinsko gnano različico. Pri uvozniku so pred načrtovanim avgustovskim začetkom prodaje vsaj začasno s cenika umaknili vstopni 1,5-litrski bencinski motor. Zakaj? Predvsem zaradi polno zasedene proizvodnje linije in velikih težav z dobavo tako gnanih superbov ter hkrati zaradi izredno majhnega deleža bencinsko gnanih avtov.
Novi dvolitrski dizelski motor TDI evo je v praksi izredno tih in odlična izbira za voznike, ki precej kilometrov prevozijo po avtocesti.
Prenovljeni dvolitrski dizel je naravnost odličen
Največ kilometrov smo prevozili s povsem novim dvolitrskim dizelskim motorjem TDI evo s 110 kilovati. Naslednik najbolje prodajanega motorja nas je že po nekaj metrih navdušil s svojo mirnostjo in zelo tihim delovanjem. Navor se je na sprednji kolesni par prenašal prek sedemstopenjskega samodejnega menjalnika DSG, na voljo pa je tudi s šeststopenjskim ročnim menjalnikom.
Odziven vse od prostega teka, elastičen in nadpovprečno miren. Nekaj besede ima pri tem tudi dobro zatesnjena potniška kabina, toda ko smo kasneje sedli za volan najmočnejšega dizla s 140 kilovati, je bilo v notranjosti občutno glasneje.
Na avtocesti smo spet dvigovali palec. Pri 130 kilometrih na uro je bila vožnja mirna, motor komaj zaznaven in kazalec se je ustavil pri vsega 1.800 vrtljajih na minuto. Po koncu 170 kilometrov dolge poti je potovalni računalnik izpisal številko 5,4 litra. Če pomislimo, da bi lahko vozili še precej varčnejše, si upamo dati roko v ogenj, da bi superb s tem motorjem zlahka porabil tudi manj kot pet litrov goriva.
Predvsem udobna in uporabna, zdaj še zelo lična notranjost
Prav ste uganili. Tudi v notranjosti ni dramatičnih sprememb, a so te spet na pravih mestih, da je občutek nadvse prijeten. Zaradi vse večjih mobilnih telefonov so povečali odlagalni predal, na vrata in armaturno ploščo dodali nove okrasne elemente ter zamenjali večopravilno enoto z večjo in modernejšo 9,2-palčno enoto. Na seznam dodatne opreme so prišli tudi sistem prostoročnega odklepanja in zaklepanja, nekaj novih materialov in seveda digitalni merilniki.
V notranjosti je prostora na pretek. Superb je glede tega še vedno razredni kralj, ki se mu ne more približati nihče. Z opcijskimi rešitvami simply clever premeteno združuje družinsko uporabnost s poslovno namembnostjo avta, hkrati pa z izboljšanimi materiali lažje trka na vrata nekoliko bolj premijskih tekmecev.
Scout, prvič
Pri superbu je prvič na voljo terenski paket scout. Prinaša 15 milimetrov višje vzmetenje, serijsko štirikolesni pogon in samodejni menjalnik DSG, zaščito podvozja in plastične obrobe na blatnikih, vozni profil off-road, serijsko ogrevana sedeža in volanski obroč ter okrasne letve v imitaciji lesa. Čeprav nismo ljubitelji imitacij lesa, moramo priznati, da že dolgo nismo videli tako posrečene imitacije, ki daje vtis pravega lesa, vse dokler se ga ne dotaknemo.
Različica scout je na voljo le z najmočnejšima motorjema – bencinskim TSI z 200 kilovati in dizelskim TDI s 140 kilovati.
