Petek, 11. 10. 2024, 22.04
2 meseca, 1 teden
Prva vožnja: cupra terramar
Cupra terramar – nov avtomobil na 101 leto starem ovalu: voznik je tu glavni, pika!
Na 101 leto starem ovalu, najstarejšem še stoječem dirkališču v Evropi, smo spoznali novega cupra terramarja. Tehnično je soroden, karakterno pa povsem drugačen kot volkswagen tiguan ali audi Q3. Glavni pri tem avtomobilu je voznik.
Cupra terramar je športni terenec, pri katerem ni težko določiti, komu je namenjen. To so nekoliko premožnejši kupci, ki ljubijo ceste in ovinke ter jim prvoosebna vožnja avtomobilov pomeni več kot večini. So cestni in avtomobilski užitkarji, ki jim tudi pogled na dinamično zasnovane avtomobile in notranjosti, ki so daleč od generičnih, pomenijo veliko. Terramar je prav tak avtomobil. Vozniško je s pravim motorjem (dvolitrski bencinski) lahko dovolj prepričljiv, čustven in igriv, notranjost pa je dovolj prostorna, da kljub nekaj več utesnjenosti pretirano ne bo motila. Bolj je vprašljiv karakter terramarja s hibridnimi motorji; blagi je šibak, priključni pa predrag in dinamično še najmanj prepričljiv. Nekoč so športne seate izdelovali v španskem Martorellu, za terramarja pa bodo odgovorni Madžari v Gyoru. Iz te tovarne bodo prihajali tudi tehnično sorodni audiji Q3. V Sloveniji bo terramar stal od slabih 40 tisoč evrov naprej, pri izbiri nehibridnega bencinskega motorja pa je treba računati s ceno prek 50 tisočakov.
Palec gor: oblika, vozne lastnosti, kakovostna notranjost, premična zadnja klop
Palec dol: zapleten infozabavni vmesnik, dokaj utesnjena notranjost, s hibridnimi motorji karakter avtomobila ni več izrazit
Več kot sto let star oval mu je posodil ime
Lokacija prvega konkretnejšega stika s Cuprinim terramarom je bila naravnost čarobna. Topel jesenski večer na obrobju Sitgesa, kakih 20 minut vožnje iz Barcelone, in vožnja do vse bolj znanega zapuščenega ovala, starega že 101 leto, po katerem je ta novi športni terenec tudi dobil svoje ime. Terramar Autodrom, o njem smo pisali že ob prvem obisku pred šestimi leti, so odprli oktobra leta 1923, in čeprav je zaradi finančnega bremena gostil le malo pravih dirk, je vsak obisk tega kraja zanimiv in nekaj posebnega.
Da, tudi čarobnega, saj obiskovalca popelje nekam daleč nazaj v avtomobilsko preteklost. Oval kljubuje zobu časa in nudi kuliso za avtomobilsko tehniko, ki je aktualna in moderna danes. Danes je za Brooklandsom (1907), Indianapolisom (1909) in Monzo (1921) četrto najstarejše še stoječe dirkališče na svetu.
Terramar dopolnjuje ponudbo Cupre, ta je v šestih letih prepričala že prek 650 tisoč kupcev
Prav na tem mestu je Volkswagnov koncern pred šestimi leti prvič lansiral znamko Cupra. Te oznake so bile prej sinonim za športne oziroma zmogljivejše Seatove avtomobile. Medtem ko Seat nekdanjo moč svoje znamke izgublja, je Cupra postala uspešna in tudi dober vir zaslužka. Letos so tako v prvem polletju prodali 125.700 avtomobilov (17 odstotkov več kot lani). Poleg lastnih različic Seatovih modelov (leon) sta v zadnjih letih kupce že prepričala tako bencinsko gnani formentor kot na nekaterih trgih (zavoljo dobre cene je med njimi tudi Slovenija) še električni born. V šestih letih obstoja so pod znamko Cupra prodali že več kot 650 tisoč avtomobilov.
Terramar je zdaj logično nadaljevanje Cuprine avtomobilske postave. Morda bo, če se izrazimo športno, postal celo njen kapetan. Piko na i pa bo postavil še električni tavascan – prodajno bržkone ne bo uspešnica, za Cupro pa bo pomemben za zniževanje povprečnega izpusta CO2. Povedano drugače, električni tavascan (in born) je avtomobil, ki posredno omogoča Cuprine avtomobile s pretežno nadpodpovprečno zmogljivimi bencinskimi motorji.
Ima drugačen karakter kot sorodna VW tiguan in audi Q3
Terramar je dolg 4,52 metra, širok je 1,86 metra in visok 1,58 metra. Medosna razdalja meri 2,68 metra. Od formentorja je daljši za sedem centimetrov. Tehnično si platformo deli tako z audijem Q3 kot z volkswagen tiguanom, toda tako oblikovno kot tehnično je avtomobil edinstven in prav gotovo ima svoj izrazit karakter.
Terramar ni tako vsestransko zanimiv kot tiguan, ki je na prvi pogled videti večje, nudi več prostornosti, a tudi slabše vozne zmogljivosti – namenjen je tistim voznikom, ki želijo prav oblikovno izrazit avtomobil, ki uživajo v vožnji in ovinkih ter ki jim vožnja pomeni vendarle nekaj več kot le potovanje od točke A do točke B. Zaradi takih kupcev je znamka Cupra nastala in zaradi njih so pri razvoju terramarja vložili veliko časa v prefinjene nastavitve za izboljšano vozno izkušnjo. Terramar je zato zelo neposredno namenjen natančno določeni ciljni publiki.
V tem avtomobilu je glavni voznik. Pika.
Namenjen je bolj vozniku kot potnikom na zadnjih sedežih, čeprav je prostornost tudi tam solidna, a ne na ravni bolj k udobju naravnanega tiguana. Za volanom terramarja je hitro jasno, kdo je v tem avtomobilu “glavni”: celotna sredinska konzola, vključno z zaslonom, je izrazito obrnjena k vozniku. Naj dodam, da je volanski obroč zelo prepričljiv. Na njem so gumbi tako za zagon motorja kot tudi izbiro voznih profilov.
Serijska sta športno podvozje (centimeter bližje cesti) in sistem dinamičnega nastavljanja podvozja, kjer je mogoče z drsnikom prek vmesnika hitro nastaviti osebnost terramarja od udobja do ostre dinamičnosti. Serijsko je tudi progresivno krmiljenje. Novost so še dvoventilni blažilniki, ki omogočajo hitrejše odzive glede na zahteve cestne podlage. Hvalimo kakovost sedežev, ki so dober kompromis med udobjem in športnostjo, pa tudi njihovo elektronsko nastavljanje (tudi za sovoznika), cestne užitke, kadar nismo med ovinki, obljublja tudi Sennheiserjevo ozvočenje.
Med ovinki je terramar suveren, oster in dovolj natančen. Na tem področju pohvala za trud inženirjem, ki niso le preslikali tehnične zasnove in nanjo namestili Cuprine zunanjosti. Terramar bo na cesti vsekakor pokazal svoj karakter. Vendarle pa to ni čistokrvni športnik, temveč relativno velik družinski športni terenec. Vsekakor pa je veliko bolj vozniško usmerjen kot koncernska brata tiguan in Q3.
Dvolitrski bencinski motor je najbolj privlačen, a ne najcenejši
Ob pogledu na seznam motorjev je prva izbira jasna. To bi bil dvolitrski bencinski motor TSI, ki nudi moč 195 kilovatov (265 “konjev”) in 400 njutonmetrov navora. Motor omogoča pospešek do sto kilometrov na uro v dobrih sedmih sekundah, kar skupaj s sedemstopenjskim samodejnim menjalnikom omogoča tudi zelo dobro prožnost med ovinki. Voznik se bo za bolj prepričljivo izkušnjo moral poigrati z obvolanskimi prestavnimi ročicami. Vseeno pa gre pričakovati, da bo na trgu zanimivejši blagi hibrid z 1,5-litrskim motorjem (110 kilovatov), ki je devet tisoč evrov cenejši.
Že dvolitrski motor prav glasen ni, nekaj kulise pa vendarle nudi. Vklopiti je sicer mogoče tudi umetno ojačan zvok motorja, ki pa vsaj po prvem vtisu ne prepriča najbolj. Ali lahko tudi šibkejši motor izkoristi dinamični karakter avtomobila, bomo sodili po še več odpeljanih kilometrih.
Pri Cupri bodo preštevali tudi grame CO2
Omenjeni dvolitrski motor je med šibkejšim blagim hibridom in priključnim hibridom (višja cena, približno petino manjši prtljažnik) najbolj privlačna, čeprav ne najcenejša izbira. Tudi po uradnih meritvah od 191 do 199 gramov izpusta CO2 na kilometer opozarja, da je prihodnost terramarja močno odvisna od prodaje električnih borna in tavascana ter seveda hibridnega terramarja.
Cupra znamke ne gradi prek športnega avtomobilizma, temveč prek jadranja
Ko sem v Sitgesu vrnil ključe, sem razmišljal še naslednje. Ima Cupra dovolj prepoznavnosti, ugleda in karizme kot samostojna znamka? Pred dvajsetimi leti je imel Seat izrazito športno usmerjen program v različnih disciplinah avtomobilskega športa. Najprej v reliju, nato na dirkališčih – nekateri takratni avtomobili so zato za marsikoga še vedno ikone.
Cupre v resnih avtomobilskih športnih disciplinah ni, kar je zanimivo glede na njihovo zelo neposredno oblikovno ter tehnično izpostavljeno dinamičnost. Španci so sicer vstopili v svet navtike in so pokrovitelj jadralske serije America's Cup, ki pa vendarle neposrednega stika z avtomobilizmom (morda ne niti s ciljno publiko za tako znamko) nima.